Franja

Lacō (pesn. Lacōn) -ōnis, m (Λάκων) Lakónec, prebivalec peloponeške pokrajine Lakonije, Lakedajmónec: Leonides Laco Ca. ap. Gell., Laconis illa vox Ci., regnata petam Laconi rura Phalanto H.; Laco predvsem o Lizandru in Agezilaju: N.; o lakonskih psih plemenite pasme, ki so sloveli po svoji moči, čuječnosti in rdeči dlaki: fulvus Lacon H., praevalidus Lacon; pl. Lacōnes -um, acc. -as, m (Λάκωνες) Lakónci, Lakónca (du.), Lakedajmónci, Lakedajmónca (du.): Pl., Varr. fr., L. idr.; poseb. Ledaei Lacones ali pii Lacones ali sidus Laconum Mart. (o Kastorju in Poluksu). — Od tod subst. Lacōnia -ae, f = Lacōnica (gl. spodaj) Lakónija: Plin.; adj.

1. Lacōnicus 3 (Λακωνικός) lakónski, lakedajmónski: clavis Pl. (poseben ključ, s katerim je bilo mogoče vrata od zunaj odpirati in zaklepati, navadni ključi so vrata odpirali le od znotraj), purpura H., ager, ora (obala) L., classis, sinus Mel., canes Plin. (prim. zgoraj fulvus Lacon); subst.
a) Lacōnica -ae, f (sc. terra): Vell., Plin. ali Lacōnicē -ēs, f (Λακωνική sc. γῆ): N., Mel. Lakónika, Lakónija, peloponeška pokrajina z glavnim mestom Lakedajmon (Šparta, Sparta).
b) Lacōnicum -ī, n α) (sc. balneum) lakónska dvorana, lakónik = suha (znojna) kopel, del tople kopeli (caldarium) v kopališču: Ci. ep., Vitr., Cels., Col. β) (sc. vestimentum) neko lakónsko oblačilo, lakónik: Pl.

2. Lacōnis -idis, f (Λακωνίς) lakónska, lakedajmónska: matre Laconide nati O.; kot subst. = Lacōnica: Mel. — Kot rim. nom. propr. Lacō -ōnis, m Lákon

1. Laco (Anagnīnus) Lakon (Anagnijec), pristaš Marka Antonija: Ci.

2. Laco (Achaeus) Lakon (Ahajec): T.

3. Cornelius Laco Kornelij Lakon, praefectus praetorii pod cesarjem Galbo: T.

ládja ship; (velika) vessel; (splošno, kolektivno) craft; (majhna) boat; pesniško argosy

cerkvena ládja nave
na ládji on board, on shipboard
sprednji (zadnji) del ládje bow (stern)
(žepna) bojna ládja (pocket) battleship
vojna ládja warsip, naval unit, man-of-war
bolniška ládja hospital ship
linijska ládja liner
potniška ládja passenger ship, passenger steamer
oskrbovalna ládja supply ship
ládja neredne plovbe za tovor tramp, (za premog) collier
prevozna ládja transport ship
šolska ládja training ship
trgovska ládja merchant ship, merchantman, pl merchantmen
petrolejska ládja (tanker) oil tanker
ládja na paro steamboat, steamer, steamship
ládja na lopate paddle steamer
ládj topničarka gunboat
zračna ládja airship, air liner
pomožna ládja auxiliary ship
roparska ládja pirate ship
poštna ládja mail boat
ribiška ládja fishing boat, trawler
gradnja ladij shipbuilding
graditelj ladij shipwright, shipbuilder
potovanje z ládjo, na ládji voyage
razbita, brodolomska ládja wreck
splovitev (krst) ládje launching (naming) of a ship
ládja na nafto oil-burner
ládja dolge plovbe ocean-going vessel
ládja je na poti (plove, je namenjena) v... the ship is bound for...
ládja je doživela brodolom, se je razbila the ship has been wrecked
dati ládjo v dok to dock a vessel
najeti ládjo to charter a ship
ládja je dobila luknjo the ship has sprung a leak
sploviti ládjo to launch a ship (ali a vessel)
privezati ládjo (z vrvmi) to moor a ship
ládja je v stiski the ship is in distress
ládja se je potopila the ship has sunk, the ship has gone down (ali to the bottom)
ládja se je prevrnila the ship has capsized
razstaviti, demontirati ládjo to break up a ship
vkrcati se na ládjo to board, to go aboard, to embark, arhaično to take ship (za for)
biti na ládji to be on board (ali on board ship, on shipboard)
zapustiti ládjo to abandon ship
zapeljati ládjo na sipino to run a ship aground

ládja (-e) f

1. nave; bastimento, battello:
ladja izpljuje la nave salpa
ladja nasede, se potopi, pristane la nave si arena, si incaglia, affonda, attracca
vkrcati se na ladjo, izkrcati se z ladje imbarcarsi sulla nave, sbarcare dalla nave
privezati ladjo, natovoriti, raztovoriti ladjo ormeggiare, caricare, scaricare la nave
potovati z ladjo viaggiare su una nave
nadvodni, podvodni del ladje opera morta, opera viva
tonaža ladje tonnellaggio
čezoceanska, rečna ladja transatlantico, battello fluviale
drsna ladja (hidrogliser) aliscafo
gusarska ladja nave corsara
petrolejska ladja nave petroliera
potniška, ribiška, tovorna, trgovska ladja nave passeggeri, da pesca, da carico, mercantile
ladja na jedrski pogon, na vesla nave a propulsione nucleare, a remi
linijska, šolska ladja nave di linea, nave scuola
vojna ladja nave da guerra
vesoljska ladja astronave
izkrcevalna, desantna ladja nave da sbarco

2. rel., arhit. navata:
glavna, prečna, stranska ladja navata centrale, trasversale (transetto), laterale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ladja plove pod panamsko zastavo la nave batte bandiera panamense
pren. podgane že zapuščajo ladjo i ratti stanno già abbandonando la nave
igre ladje potapljati giocare a battaglia navale
ladja se guga, se opoteka, se ziblje la nave beccheggia, rolla
določiti položaj ladje fare il punto
admiralska ladja nave ammiraglia
bojna ladja nave da battaglia
bolniška ladja nave ospedale
pren. cestna ladja macchinone
ladja dolge plovbe nave di lungo corso
matična (vojna)
ladja nave appoggio
zool. portugalska ladja fisalia (Physalia physalis)
ladja gledališče showboat
ladja za polaganje kablov (nave) posacavi
ladja za čiščenje morja spazzamare
ladja za prevoz banan, tekočega plina, vina, zabojnikov bananiera, metaniera, vinacciera, portacontainers

ladjedelnica samostalnik
1. (podjetje) ▸ hajógyárDanes ladjedelnica dobro posluje in ima za več let naprej prodano svojo proizvodnjo. ▸ Ma a hajógyár jól működik és több évre előre értékesítette gyártási kapacitását.

2. (zgradba) ▸ hajógyár
Številni lastniki postavijo svojo jahto v skladiščni del ladjedelnice, kjer je ponoči pod pasjim varstvom. ▸ Sok tulajdonos a jachtját a hajógyár raktárában helyezi el, amelyet éjszaka kutyák őriznek.

lado moški spol (leva ali desna) stran; poteza v obrazu; pokrajina, dežela, (prost) prostor

el buen lado prava stran (blaga)
lado flaco (débil) slaba stran
dar de lado a uno komu hrbet obrniti
dar mucho lado a alg koga visoko ceniti
dejar a un lado, dejar de lado ob strani pustiti, izpustiti, ne omeniti
echar por otro lado drugo pot ubrati
hacer lado prostor napraviti
hacerse a un lado na stran stopiti
ir lado a lado vštric iti
voy a su lado grem k njemu
mirar de (medio) lado po strani (pisano) gledati
al lado zraven
a un lado v (na) stran, ob strani
¡bromas a un lado! šalo vstran!
al lado de a/c zraven, ob
al otro lado, del otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
de mi lado na moji strani
del lado de acá (de allá) na tej (oni) strani
de uno y de otro lado z obeh strani
tacones de medio lado pošvedrane pete
por este lado v tem pogledu
por otro lado na drugi strani, nasprotno
todo tiene su lado bueno y su lado malo vsaka medalja ima dve plati
tener buenos lados imeti dobre pomagače
por (en, de) todos lados povsod, na obeh straneh, z vseh strani

ladro

A) m (f -ra) tat, tatica:
ladro di campagna poljski tat
ladro di galline kokošji tat
ladro di strada tolovaj
ladro di fazzoletti tatič
dare del ladro a qcn. koga obtožiti kraje, koga ozmerjati za tatu
al ladro! držite tatu!
ladro di cuori ženskar, osvajalec ženskih src
tempo da ladri pasje vreme

B) agg.

1. tatinski, lopovski:
occhi ladri zapeljive oči

2. pren. grd, zanič:
tempo ladro grdo vreme
PREGOVORI: l'occasione fa l'uomo ladro preg. prilika dela tatu

láhek (-hka -o) adj.

1. leggero, lieve, tenue, esile:
lahek kot pero leggero come una piuma
lahka obleka abito leggero
lahka artilerija artiglieria leggera
lahek dim esile fumo

2. facile; semplice; agevole:
lahek zaslužek facili guadagni
lahka zmaga facile vittoria

3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
lahka hoja andatura leggera

4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
lahka bolezen malattia leggera
lahka rana ferita leggera
lahko vino vino leggero

5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
lahek porod parto facile
lahko noč! buona notte!

6. (ki se dobro počuti) leggero:
odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
lahka ženska donnina allegra, cocotte

8. (nezahteven) leggero:
lahka glasba musica leggera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
šah. lahka figura alfiere, cavallo
lahka industrija industria leggera
šport. lahka kategorija peso leggero
lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
lahka kovina metallo leggero
lahka obutev calzature basse
voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
lahki bencin benzina leggera
grad. lahki beton calcestruzzo poroso
strojn. lahko olje olio leggero
tekst. lahek baržun vellutino
navt. lahek motorni čoln motolancia
lahek za upravljanje maneggevole
gled. lahka veseloigra pochade
lahki motocikel motoretta
tekst. lahko bombažno blago cotonina

laktozni operon stalna zveza
biokemija (del DNK) ▸ laktóz-operon

laméla (-e) f lamella, sottile lamina; anat. (platica) lamina; les. lamina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. komutatorska lamela lamella del commutatore
bot. središčna lamela lamella mediana

lanciatore m (f -trice) metalec, metalka:
lanciatore del disco šport metalec diska

lancio m (pl. -ci)

1. met:
lancio di una pietra lučaj, met kamna

2. skok:
lancio col paracadute skok s padalom

3. šport met:
lancio del martello met kladiva

4. pren. lansiranje:
lancio di un prodotto trgov. lansiranje proizvoda

Lángerhansov (-a -o) adj. anat.
Langerhansovi otočki isole del Langerhans

largo

A) agg. (m pl. -ghi)

1. širok:
la via è piuttosto larga ulica je precej široka
essere di manica larga pren. ne dlakocepiti; biti širokosrčen
a larghi tratti pren. na široko
su larga scala pren. na veliko
alla larga daleč, proč
stare alla larga (da) izogibati se (koga, česa)
prendere qcs. alla larga okolišiti

2. odprt:
vocale larga odprt samoglasnik

3. pren. obilen, velik; ugoden:
larga parte degli utili velik del dobička

4. pren. širok, širokosrčen:
uomo di idee larghe človek širokih nazorov

B) avv.
girare largo (da) izogibati se (koga, česa)

C) inter.
largo! prostor!
fare largo (a) narediti prostor, umakniti se
largo ai giovani! prostor mladim! naprej mladi!

Č) m

1. širina, širokost; prostranost:
in lungo e in largo vsepovsod
farsi largo utreti si pot; pren. biti uspešen, naglo napredovati

2. odprto morje:
prendere il largo odpluti na odprto morje; pren. popihati jo
tenersi al largo (da) izogibati se (koga, česa)

3. trg (na križišču ulic)

4. glasba largo

Lārīsa ( Lārīssa) -ae, f (Λάρισ(σ)α), Larísa

1. mesto v tesal(ij)ski Pelazgiotidi (jugovzhodni del Tesalije) ob južnem Penejevem bregu (zdaj Larisse): Ci., L., H., Lucan., Iust., Serv. Od tod adj. Lārīs(s)aeus 3 laríški, iz Laríse: Hagesaretus Ci., Coronis O., saltatrix Iust.; pesn. = tesal(ij)ski: Larissaeus Achilles V. = Lar. heros Tert.; pl. Lārīssaeī -ōrum, m: C. ali Lārīsēnsēs -ium, m: L. Larisájci, Lariséni, preb. Larise.

2. Lārīsa Cremastē (Λάρισσα Κρεμαστή) Viseča Larísa, mesto v Ftiotidi (južni del Tesalije) blizu Malijskega zaliva, tako imenovano zato, ker je „viselo“ ob hribu (zdaj razvaline pri kraju, imenovanem Gardhici): L.

3. Lārīsa (Phrīcōnis) (Frikonska) Larísa, sprva pelazgijsko mesto v maloazijski Eolidi ob obali Mizije: Vell., Plin.

4. ime enega izmed dveh gradov mesta Argos: L. Od tod adj. Lārīsaeus 3 laríški: moenia Cat., vertex Stat.

lásen (-sna -o) adj. di capelli, per (i) capelli; anat. capillifero; ekst. capillare:
lasna mreža rete per i capelli
lasna sponka fermaglio per capelli
lasna voda lozione per i capelli
lasni vložek posticcio, toupet
lasna betvica (lasno steblo) scapo
lasna čebulica bulbo del pelo
lasna korenina (lasni koren) radice dei capelli
tekst. lasna nit filo del pelo
zool. lasna pršica demodece, acaro dei capelli (Demodex folliculorum)
lasni mešiček follicolo pilifero

lasišče samostalnik
1. (del glave) ▸ fejbőrGlavni znak ušivosti je srbenje lasišča, ki se pogosto pojavi prvi teden po okužbi. ▸ A tetvesség fő jele a fejbőr viszketése, amely gyakran a fertőzést követő első héten jelentkezik.

2. (lasje) ▸ hajzat, hajZa mizo je brezbrižno sedel starejši moški črnega bujnega lasišča, prepredenega s sivimi lasmi in z ravno takšnimi brki. ▸ Közömbösen ült az asztalnál egy ősz hajszálakkal tarkított, dús, fekete hajzatú és hasonló bajuszt viselő idős férfi.

lasni cilinder stalna zveza
(del lasu) ▸ hajszál
Naglavne uši odložijo in pritrdijo jajčeca na spodnji konec lasnega cilindra, zlasti okrog ušes. ▸ A fejtetvek a hajszálak gyökereinél, elsősorban a fül környékén rakják le a petéiket.

lastník (-a) | -íca (-e) m, f proprietario (-a), padrone (-a); titolare; tenitore (-trice); tenutario (-a):
lastnik stanovanja proprietario di un appartamento
zemljiški lastnik proprietario terriero
ekon. lastnik tekočega računa titolare del conto corrente
lastnik kavarne tenitore di un bar
lastnica bordela maîtresse, tenutaria
lastnik igralnice biscazziere
lastnik picerije pizzaiolo

lasúljast (-a -o) adj. di, della parrucca; con la parrucca, imparruccato:
podobe grofovih lasuljastih prednikov le immagini degli imparruccati antenati del conte

Latium -iī, n Lácij, italska pokrajina med Tibero in Kampanijo z glavnim mestom Rim (danes Campagna di Roma in del pokrajine, imenovane Terra di Lavoro: Varr., Ci., H., Mel., Plin. idr. Prvotno (tj. pred razdružitvijo Latinske zveze) je obsegala le bivališče Latincev: deželo med Tibero in Pontinskim močvirjem (Latium antiquum V. ali vetus T.), pozneje (po latinski vojni, končani l. 338) pa še novopridobljena ozemlja Rimljanov na vzhodu in jugu: ozemlje Ekvov, Hernikov, Volskov in Avrunkov (Latium novum ali adiectum Plin.); meton. = Latín(c)i: ius Latii T. ali samo Latium (sc. ius) latinsko pravo, pravo Latincev: Latio dato Plin., Latio donati incolae Plin., Latium externis dilargiri T. (prim. Latīnitās 1.). Od tod adj.

1. Latius 3 latínski, lácijski: gens, montes, herba O.; occ. = rímski: annus, duces O., forum (= forum Romanum, kjer so v Rimu potekale sodne obravnave) O., vulnera O. Rimljanov, Latiae facundia linguae O., Latiae Musae Col.

2. Latīnus 3 latínski, lácijski, rímski: verbum Varr. fr., verba Q., lingua Ci., sermo Ci., N., Q., Suet., vertere in Latinum sermonem L. (po)latiniti, prevesti (prevajati) v latinščino, via Latina L., Suet. Latinska cesta (ki se je začela pri Latinskih vratih (porta Latīna) blizu Kapenskih vrat (porta Capēna), L. coloniae Suet. (= ki so imele latinsko pravo, ius Latii), feriae Latinae C., L., tudi (subst.) samo Latinae (sc. feriae) L., idr. praznik Latinske zveze, ob katerem so zavezniki na Alb(an)ski gori žrtvovali lacijskemu ali latinskemu Jupitru (Iuppiter Latiāris); po razdružitvi Latinske zveze so Rimljani prevzeli ta praznik in ga obhajali vsako leto; tibicen Latinus, Latini auctores, praeceptores, orationes Latinae Q., Lat. consuetudo Col., Flavia … Latinae condicionis Suet. ki je imela pravice Latinke, ne Rimljanke, pugiles Lat., Lat. rhetores Suet., verbum (glagol) minus Latinum Hier.; komp.: nihil conditius, nihil Latinius legi Marcus Aurelius ap. Fr., nihil dulcius nihilque Latinius haberemus tuis voluminibus Hier.; superl.: homo latinissimus et facundissimus Hier. Subst.
a) Latīnī -ōrum, m α) Latín(c)i, Lácijci, preb. Lacija: V., L., Iust., Aur. β) imetniki latinskega prava, upravičenci po latinskem pravu (ius Latii, Latinitas): nihil acerbius socii et Latini ferre soliti sunt quam … Ci.; pozneje tudi take občine zunaj Italije, ki so imele latinskemu podobno pravo (prim. Latīnitās 1.): Latini (sc. magistratus) post plebeios, ceterarum Italiae gentium post Latinos T. γ) latinsko govoreči: Q. in pozni pisci. δ) Latini Iuniani osvobojenci po Junijevem zakonu (lex Iunia Norbana iz l. 28 po Kr.): G.
b) Latīnum -ī, n latinščina, latinski jezik, latinsko: convertere in Latinum Ci. ali vertere in Latinum Q. ali vertere ex Graeco in Latinum Plin. iun. ali transferre ex Graeco in Latinum Q. prevesti (prevajati) v latinščino, (po)latiniti.

3. Adv. Latīnē latinsko: id nos Latine gloriosum dicimus Pl., Latine loqui L. govoriti latinsko, Lat. dicere ali loqui (pregnantno) Ci. pravilno (okusno, uglajeno, lepo) latinsko govoriti, Latine dicendi copia Ci. bogastvo latinske zgovornosti, Lat. reddere Ci. ali transferre Q. v latinski jezik prevesti (prevajati), (po)latiniti, Lat. scire Ci. znati latinsko, razumeti latinščino, biti vešč latinščine, naspr. Lat. nescire Tit. fr., Ci., Lat. pronuntiare N., L., Q., aliquem Lat. docere Plin. iun., aliquid Lat. componere Suet., si quid res exigeret, Lat. formabat vertendumque alii dabat Suet., verbum Graecum Lat. enuntiabo Ap., occisum ab se Marium Lat. clamare coepit Front.; komp.: Latinius appellare Hier.; metaf.
a) = jasno: qui plane et Latine loquuntur Ci.
b) = odkritosrčno, pošteno, naravnost, na vsa usta: Latine me scitote, non accusatorie loqui Ci.

4. Latīniēnsis -e latínski: ager Ci., populus, vina Plin.; subst. Latīniēnsēs -ium, m Latín(c)i: Ci. Kot rim. priimek, npr.: Q. Caelius Latiniensis Ci. Kvint Celij Latinienzij (= Latinski).

5. Latiālis -e lácijski, latínski: populus O., Iuppiter Latialis Lucan. lacijski (latinski) Jupiter, predstojnik in zavetnik Latinske zveze (gl. zgoraj feriae Latinae), sermo Plin.; pesn.: Lat. caput Lucan. = aedes Iovis Latialis.

6. Latiāris -e (starejša obl. za Latiālis, e) lácijski, latínski: collis Varr., Iuppiter Latiaris (= Iuppiter Latialis) Ci., L., Plin., Lact., quidam eum (Caligulam) Latiarem Iovem consalutarunt Suet., regnum Aug., doctrina Macr. Od tod
a) adv. Latiāriter (po) latinsko: peplo circa umeros involuto Latiariter tegebatur M., Latiariter effari M., te Latiariter sonantem Sid.
b) subst. Latiar -āris, n lacijar, praznik lacijskega (latinskega) Jupitra: Ci. ep., Macr.