Franja

brbončica samostalnik
1. ponavadi v množini (del telesa) ▸ papillaPovezane iztočnice: okušalna brbončica

2. ponavadi v množini (o okusu) ▸ ízlelőbimbóHrano za razvajanje brbončic pripravljajo izkušeni kuharji iz Tajske. ▸ Az ízlelőbimbókat kényeztető ételeket tapasztalt thaiföldi szakács készíti.
Pečenica s kislim zeljem je v glavnem zadovoljila brbončice, le malce preveč slana je bila. ▸ A savanyú káposztával tálalt sült kolbász nagyjából kielégítette az ízlelőbimbókat, csak egy kicsit túl sós volt.

brechen (brach, hat gebrochen) transitiv

1. lomiti (durchbrechen) zlomiti, prelomiti

2. Technik (zerkleinern) drobiti;

3. (erbrechen) bruhati, izbruhati

4. Papier: prepogniti; Blumen, Obst: trgati, utrgati, Obst: obirati, obrati; Flachs: treti; den Acker: preorati; das Eis: lomiti led, figurativ razbiti led; den Frieden: prekršiti, sein Wort: prelomiti; die Ehe brechen zagrešiti zakonolom

5. intransitiv zlomiti se, lomiti se, prelomiti se; Milch: sesiriti se, Herz: počiti; aus/durch etwas brechen planiti (iz, skozi); brechen mit prenehati z, prekiniti stike z

Breitseite, die,

1. Tisch usw.: širša, daljša stran, an der Breitseite vzdolž, ob strani

2. beim Schiff: bok, bočna ploskev

3. [Schiffahrt] Schifffahrt Heerwesen, Militär vsi topovi na boku; eine Breitseite abgeben izstreliti iz vseh topov na boku; eine Breitseite erhalten dobiti zadetke v bok; figurativ eine Breitseite bieten biti dober/udoben/posebej ranljiv cilj, posebej se izpostaviti

breviārius 3 (brevis) okrajšan, skrčen: rationes Dig.; subst. breviārium -iī, n kratek zapisnik, kratek pregled, kratko poročilo, izpisek, izvleček ali posnetek iz kake knjige, breviarij: omnis culturae Plin., totius culturae Suet., rationum Suet. bilanca, imperii Suet. popis državne imovine, statistični pregled, officiorum omnium breviaria Suet., Eutropii breviarium historiae Romanae Eutr.

brevis -e, adv. breviter (prim. gr. βραχύς)

I. prostorsko:

1.
a) po dolžini kratek, majhen (naspr. longus): iter breve Ci., iter brevius O., iter brevissimum Cu., via brevis V., via brevior N., Tib., Iuv., via brevissima O., cursus brevissimus V., breve caput V., breves viperae H., brevis coma Sen. tr., brevior mensura capillis O., Corsica Sardiniā brevior, porrectior Ilvā Sen. ph., curvo brevius compellere gyro Tib., quo (arcu) brevius valent T. v boju iz bližine, parvo brevius quam totus Plin.
b) po širini ozek (naspr. lātus): alvus V., aqua O., frons Mart., iter urinae brevius Cels.; librum in breve cogere H. tesno zviti.
c) po višini kratek, majhen, nizek (naspr. longus, altus, procerus): (homo) brevi capite Pac. fr., longus an brevis sit Ci., (iudex) brevior quam testis Ci., homo corpore brevis Suet., scopulus brevis O., brevia virgulta Cu., ilex brevior Sen. tr., Alpium breviora L. nižji griči.
č) po globini nizek, neglobok, plitev (naspr. altus, profundus): brevis puteus Iuv., brevia vada V., Sen. tr. = subst. brevia -ium, n plitvine: Eurus in brevia urget V., brevia litorum T., tudi v sg. (kolekt.): naves fabricatur plano alveo adversus breve T.
d) po splošnem obsegu majhen, droben, šibek: mus brevis O., in brevem formam contrahi O., brevis avicula Amm.

2. pren. majhen, neznaten, pičel, boren: pars exigua brevisque Lucr., b. cena, census, pondus H., impensa, imperia O., breves macularum oculi Plin., summa brevior Mart.

II. časovno:

1. kratek (naspr. longus): tempus Ter., V., brevissimum tempus L., ad breve tempus (naspr. diu) Ci. za kratek čas, brevi tempore Ci., C., N., Suet. za malo časa, v kratkem, kmalu (potem) = brevi spatio Cu., brevi spatio interiecto C.; dies brevior O., brevior ut fiat dies faciam Pl., noctes breviores C., vita brevis Pl., S., Sen. ph., breve aevum H., Plin. iun., breves anni H., vitae brevis cursus, gloriae sempiternus Ci.; subst. breve -is, n (sc. tempus) malo časa, skoraj le v adv. obratih: breve Cat. malo časa, brevi Ci., C., N. idr. (neklas. in brevi Afr. fr., Fl.) za malo časa, v kratkem, kmalu (potem), brevi deinde, brevi post L. kmalu potem, brevi antequam moreretur Gell., ad breve Suet., Vulg. za kratek čas; pesn. brevi spatio ali samo brevi = nekoliko časa, malo časa: illa brevi spatio silet O., cunctatus brevi O.; brevi (kot abl. mensurae) pred komp. = za malo časa, malo: fuit Aeschylus non brevi antiquior Gell.

2. pren.
a) kratek = kratkotrajen, kratkoročen, bežen, minljiv, venljiv (naspr. longinquus, perpetuus, sempiternus): bonum Nov. fr., occasio Ter., Ph., hora Lucr., ver O., lux Cat., donum, gaudium Sen. tr., osculum T. na hitro, dolor Ci., ira furor brevis est H., assensus, amores T., fortuna Sil.; pesn.: b. lilium H. le malo časa cvetoča, venljiva, nimium breves flores rosae H. prehitro venljivo cvetje vrtnice, brevis dominus (arborum) H. ki je le malo časa njihov lastnik.
b) α) (o govoru) kratek, kratkorečen, jedrnat, kot adv. na kratko, z malo besedami, jedrnato: narratio, laudatio Ci., longum est ea dicere, sed hoc breve (= breviter) dicam Ci., breve faciam Ci. opraviti hočem na kratko, breve confitendum est Ci., in breve cogere L. okrajšati, quam brevia responsu Ci., breviter dicere, describere, narrare, tangere, attingere Ci., quod ego pluribus verbis, illi brevius (dixerunt) Ci., agam quam brevissime potero Ci., brevissime dicere de aliqua re (naspr. fuse lateque) Ci.; adv. abl. neutr. sg.: quod ego brevi explicabo Ci. z malo besedami. Od tod subst. breve -is, n kratek zapisek, kratek zaznamek, notica: ut in brevi Q.; enako tudi brevis -is, m (sc. liber ali libellus): Eccl., Lamp., Vop., Cod. Th. β) met. (o govorniku samem) kratkorek (naspr. longus, copiosus): esto brevis H. bodi kratek = povej na kratko, brevis esse laboro, obscurus fio H., ut ego brevior sim Ci. da se krajše izrazim.
c) metr. kratek, kratko izgovorjen (izgovarjan) (naspr. longus, productus): Q., syllaba Luc. fr., postrema syllaba brevis an longa sit, ne in versu quidem refert Ci., syllaba longa brevi subiecta vocatur iambus H., syllabae longae et breves et mediocres Gell.; subst. brevis -is, f (sc. syllaba) kratek zlog: creticus, qui est e longa et brevi et longa Ci.; o izgovarjanju nezategnjen, nepodaljšan, okrajšan: „ indoctus“ dicimus brevi primā litterā Ci., contractione brevius Ci.

brezhibno [è] tadellos; (kot iz škatlice) picobello

brezov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ nyírfaZa eno metlo potrebujem deset brezovih metlic, izdelam pa jo lahko s 'štilom' ali brez njega. ▸ Egy seprűhöz tíz nyírfaseprű szükséges, akár nyéllel, akár nyél nélkül is elkészítem.
Košare iz brezovega šibja se uporablja za skladiščenje ali za prenos stvari. ▸ A nyírfavesszőből készült kosarat tárolásra vagy különféle dolgok szállítására használják.
Sopomenke: brezin

2. (izdelan iz brezovega lesa) ▸ nyírfa
3. (o pijači) ▸ nyírfaPovezane iztočnice: brezov sok, brezova voda

4. (o snovi) ▸ nyírfa

brick¹ [brik] samostalnik
opeka, zidak; kos (npr. mila), kocka
sleng fant od fare; domino

like a cat on hot bricks kakor na žerjavici
to come (ali be) down like a thousand bricks hudo ošteti
to drop a brick narediti nerodnost
to have a brick in one's head biti v rožicah, pijan
pogovorno like a hundred (ali thousand) of bricks na vso moč
like a ton of bricks z velikim treskom
to swim like a brick plavati kot kamen
to make bricks without straw delati nekaj iz nič, lotiti se jalovega posla

brigante m

1. razbojnik, ropar, bandit

2. pog. šalj. malopridnež, razbojnik:
che brigante quel tuo figlio! kakšen razbojnik je tvoj sin!
PREGOVORI: chi parla di briganti gli capitan davanti preg. mi o volku, volk iz gozda

briljanten pridevnik
1. (o kakovosti) ▸ briliáns, pompás, ragyogóSopomenke: imeniten

2. (iz briljantov) ▸ briliáns, gyémánt, gyémántos
3. (bleščeč) ▸ gyémánt, gyémántos

brincar [c/qu] (pre)skočiti, skakljati

brincar de cólera ves iz sebe biti od jeze
está que brinca trese se od besnosti

bris [bri] masculin razbitje; zlom, prelom; nasilno odpiranje; marine ostanki razbite ladje

assurance féminin contre le bris des glaces zavarovanje proti razbitju stekla
bris de prison pobeg iz ječe

brīsa -ae, f (iz gr. βρύτεα, βρύτια) vinske tropine: Col.

brisač|a ženski spol (-e …) das Handtuch (kuhinjska Küchenhandtuch, iz frotirja Frotteehandtuch)
kopalna brisača das Badetuch
papirna brisača das Papierhandtuch/Papiertuch
držalo za brisače der Handtuchhalter
avtomat s papirnimi brisačami der Papiertuchspender

bri|ti (-jem) obriti rasieren (na suho trocken rasieren)
figurativno briti norce iz koga (jemanden) veräppeln/veralbern, Possen reißen
burja: (pihati) fegen

bríti

1. (o vetru) to blow

veter brije there is a keen (ali bitter) wind blowing
veter ostro, mrzlo brije the wind blows hard, cold
veter brije čez planjavo the wind sweeps over the plain

2. (z britvijo) to shave

gladko bríti to give a clean (ali close) shave
bríti se to shave (oneself)
dati se briti to have a shave, to get shaved, to get a shave
želim se bríti I want a shave
bríti, prosim (pri brivcu) a shave, please
bríti norce iz koga to make fun of someone, to play a trick on someone, to make a fool of someone, to pull someone's leg, ZDA žargon to kid someone

bríti (bríjem) imperf. ➞ obriti

1. radere, rasare

2. soffiare, tirare (del vento):
burja brije soffia la bora
impers. ves dan je brilo ha soffiato tutto il giorno

3. pog.
briti norce, burke, šale scherzare
briti norce iz koga, s kom burlarsi di qcn.

bríti afeitar; rasurar; hacer la barba

briti se afeitarse, hacerse la barba
briti norce iz koga burlarse de alg
veter brije el viento está cortando (la cara)

britje norcev frazem
(norčevanje) ▸ kifigurázásNa srečo je bil predsednik zbora tokrat prisebnejši in je vsaj začasno državni zbor rešil pred nadaljnjim britjem norcev iz samega sebe. ▸ kontrastivno zanimivo Szerencsére a testület elnöke most magánál volt, és legalább átmenetileg megakadályozta, hogy önmagukból bohócot csináljanak.

brízgati jeringar; lanzar

brizgati vodo echar (ali lanzar) agua
kri brizga iz rane la sangre brota de la herida