Franja

boue [bu] féminin blato; umazanija; usedlina, gošča; figuré ničvredna stvar

boue d'un encrier usedlina v tintniku
bain masculin de boue blatna kopel
tache féminin de boue blaten madež
patauger dans la boue bresti po blatu
se salir, se souiller de boue umazati se z blatom
tirer quelqu'un de la boue dvigniti koga iz revščine
trainer quelqu'un dans la boue, couvrir quelqu'un de boue oblatiti koga

bouée [bue] féminin, marine (zasidrana) boja

bouée lumineuse svetleča se boja
bouée à sifflet zvočno signalna boja
bouée de sauvetage rešilni obroč, pas (iz snovi, ki se ne potopi)

bouffée [bufe] féminin puh, pihljaj; oblak (dima); figuré naval

par bouffées v sunkih, sunkoma
bouffée d'air, de vent zračni, vetrni puh
bouffée délirante, de fièvre napad blaznosti, vročice
tirer des bouffées de sa pipe puhati dim iz pipe

bouilleur [bujœr] masculin žganjekuhar, žganjar

bouilleur de cru kdor destilira vina, jabolčnik, sadje iz lastnega pridelka

bouillotte [bujɔt] féminin ogrevalnik (za posteljo); kotliček za kuhanje vode; populaire glava

bouillotte en caoutchouc ogrevalnik iz kavčuka

bound⁶ [baund] pridevnik
pripravljen na odhod (for)
namenjen kam

the ship is bound for London ladja potuje v London, njen cilj je London
where are you bound for? kam greš (greste)?
homeward bound ki se vrača domov
outward bound ki potuje iz matične luke

bout [bu] masculin kraj, konec; kos; kapica (čevlja); ustnik (cigarete); (prsna) bradavica; marine konec vrvi; marine ladijski nos; ogorek (cigare)

haut, bas bout de table gornji, spodnji kraj, konec mize
bout du doigt, du nez konica prsta, nosu
un bout de papier, de lettre kos papirja, kratko pisemce
bout filtrant ustnik s filtrom (pri cigareti)
bout d'homme, de chou pritlikavec, majhen otrok
bout d'oreille ušesna mečica
un bon bout de temps dolgo časa
à bout na koncu, na kraju
ma patience est à bout moje potrpežljivosti je konec
bout à bout drugo k drugemu, skupaj
au bout de po preteku, po
au bout de deux ans po dveh letih
tout au bout čisto na koncu, na skrajnem koncu
à bout portant iz neposredne bližine, čisto od blizu
à tout bout de champ pri vsaki priložnosti
au bout du compte konec koncev, končno, navsezadnje
d'un bout à l'autre, de bout en bout od začetka do konca, od vrha do tal, skoz in skoz, od enega konca do drugega
aller jusqu'au bout iti do kraja, seči po skrajnih sredstvih, po skrajnostih
avoir de l'esprit jusqu'au bout des ongles biti zelo duhovit
avoir le mot sur le bout de la langue, des lèvres imeti besedo na jeziku
avoir vent de bout imeti nasproten veter
arriver au bout de ses peines priti na kraj svojih težav
brûler la chandelle par les deux bouts zapraviti vse svoje imetje
en connaître un bout (familier) biti zelo kompetenten
être au bout de, à bout de biti pti kraju
être à bout de ses forces biti na koncu svojih moči
être au bout de son rouleau biti izčrpan, porabljen; že prinesti vse svoje argumente v diskusijo
ce n'est pas le bout du monde que d'apprendre cette leçon to vendar ni tako težko naučiti se to lekcijo
faire un bout de conduite à quelqu'un koga spremiti kos poti
faire un bout de lecture nekoliko, malo čitati
joindre les deux bouts shajati s svojim denarjem
jouer un bout de rôle (figuré) drugo violino igrati
manger un bout malce, nekaj (po)jesti
manger du bout des dents brez teka, nerad jesti, siliti se pri jedi
mener quelqu'un par le bout du nez koga za nos voditi
mettre les bouts (populaire) oditi, odkuriti jo
mettre bout à bout stakniti skupaj, spojiti
montrer le bout de l'oreille odkriti svoje namere
prendre quelque chose par (le) bon bout nečesa se pri pravem koncu lotiti, začeti
pousser quelqu'un à bout razjeziti koga, spraviti ga ob potrpljenje
ne pas remuer le bout du petit doigt z mezincem ne migniti
répondre du bout des lèvres zviška, prezirljivo odgovoriti
c'est resté au bout de ma plume pri pisanju sem pozabil na to
rire du bout des dents prisiljeno se smejati
on ne sait par quel bout le prendre človek ne ve, kako bi mu prišel do živega, kako bi se ga lotil
savoir quelque chose sur le bout du doigt izvrstno nekaj znati, razumeti, na pamet znati
tenir le bon bout biti v dobrem položaju, na boljšem, imeti prednost
tirer à bout portant streljati čisto od blizu
venir à bout de quelque chose opraviti s čim, izvesti, izpeljati kaj
venir à bout d'un adversaire premagati nasprotnika
il n'en verra pas le bout ne bo doživel konca; tega ne bo dokončal
voir les choses par le petit bout de la lorgnette videti stvari iz malega zornega kota

boyau [bwajo] masculin (večinoma pluriel) črevo; cev (pri brizgalnici); militaire cikcak jarek, ki povezuje strelske jarke; ozek rov v rudniku; zračnica, pnevmatika

corde féminin à boyau struna (iz črev) (za violino, teniške loparje itd)
boyau de bicyclette, en caoutchouc zračnica za bicikel, gumijasta zračnica
gros boyaux pluriel debelo črevo
changer de boyau, percer le boyau menjati, predreti zračnico
(populaire) se tordre les boyaux zvijati se od smeha

brācātus (braccātus) 3 (brāca, bracca)

1. hlačat, v hlačah, v hlače oblečen: sic existimatis eos hic sagatos bracatosque versari Ci., Satarchae totum corpus bracati Mel.

2. pren.
a) tuj, barbarski, mehkužen: turba Getarum O., miles Pr., Medi Pers.
b) kot zemljepisno poimenovanje = transalpīnus čezalpski: Gallia bracata Mel., Plin. star. ime za Gallia Transalpina, ki se je pozneje imenovala Gallia Narbonensis Narbonska Galija, bracatorum pueri Iuv. dečki iz Narbonske Galije; iron.: cognatio bracata Ci. sorodstvo z ljudmi iz Narbonske Galije.

bracēs, acc. -em, f gal. ime za neko vrsto belega žita, lat. s(c)andala, „braka“, pira, iz katere so pridobivali slad: Plin.

brāchium, bolje bracchium, -iī, n (iz gr. βραχίων)

1. podlaket, roka (od komolca do prstov): Lucr., Cels., Cu., subiecta lacertis bracchia sunt O., nudae brachia ac lacertos T.

2. sinekdoha cela roka (od rame do prstov), rame -na/-éna: Varr., Cu., T. idr., diu iactato brachio scutum manu emittere C., bracchium frangere Ci., Cels., illi inter sese magnā vi bracchia tollunt V., collo dare bracchia circum V. ali circumdare (implicare, inicere) bracchia collo O. ali brachia cervici dare H. obje(ma)ti; o gibanju rok po taktu pri plesu: bracchiaque in numerum iactare et cetera membra Lucr., numeris bracchia mota suis, numerosa bracchia ducere O., molli deducere brachia gestu Pr. ali motu Stat.; pren.: illud levi bracchio agere Ci. ep. ne ukvarjati se kaj dosti s tem, molli bracchio obiurgare aliquem Ci. ep. rahlo dregniti koga (da bi ga posvaril), praebere sceleri bracchia O. pomagati pri..., bracchia longo margine terrarum porrexerat Amphitrite O. je bila oklenila, derigere bracchia contra torrentem Iuv. proti toku plavati = upirati se višji oblasti.

3. pren. (o ročastih stvareh)
a) živalske klešče, ščipalke: Plin.; tudi o ozvezdjih Raku in Škorpijonu: cancri bracchia ali bracchia cancri O., (gradieris per) ora leonis saevaque circuitu curvantem bracchia longo scorpion atque aliter curvantem bracchia cancrum O., locus, in geminos ubi bracchia concavat arcūs scorpios O., ipse tibi iam bracchia contraxit ardens scorpios V.
b) α) slonje stegno ali bedro: elephanto... pugno praefregisti bracchium Pl.; pren.: duo terrae eius velut brachia excurrunt Cu. β) levja golen: leoni in feminum et bracchiorum ossibus paucis exigua admodum (medulla est) Plin.
c) v pl. veje, vejice, vejevje: Cat., Plin., Val. Fl., ramos (vejevje) annosaque bracchia (veje) pandit ulmus V., spatiantia passim bracchia compescit O.; poseb. odrastki, mladike (na trti): Col., hoc vitem... sub brachia unguito Ca., tum bracchia tonde V.
č) gorski grebeni: Cu., ubi brachia emittit... Sarpedon Plin.
d) morski rokavi: O.
e) pri oblegovalnih delih in braniščih zidano krilo, pobočni nasip, vezna črta: Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Pr., Lucan. idr., muro bracchium iniungere C., L., bracchio obiecto flumine eos excludit L.; poseb. pri pristaniščih pobočni morski nasip: bracchiis duobus Piraeum Athenis iungit L.
f) konca, okrajka loka: bracchia (arcūs) ducens V.
g) jadrnice: Stat., iubet... intendi bracchia velis V.
h) pri balistah in katapultih ročice, kraki: Vitr.; kraka pri šestilu: ex uno duo ferrea bracchia modo vinxit O.

brachypota -ae, m (iz gr. βραχυπότης) malopivec: Cael.

branchiae -ārum, f (iz gr. τὰ βράγχια) ribje škrge: Col., Plin.; sg. branchia -ae, f: Aus., Vulg.

Branchus -ī, m (Βράγχος) Branh iz Delfov, Apolonov ljubljenec, Smikrov sin, po drugih pa sin samega Apolona, ki mu je dodelil vedeštvo, da je vedeževal v didimskem preročišču: Varr. fr., Stat. Od tod patronim Branchidae -ārum, m (Βραγχίδαι) Branhidi, Branhovi potomci in nasledniki, dedni svečeniki, vedeži in upravniki Apolonovega svetišča in preročišča v Didimah (Didyma): Cu., Plin., Amm.; sg. Branchidēs -ae, m Branhid, Apolonov priimek: Mel.

branj|e srednji spol (-a …) das Lesen, nekomu drugemu: das Vorlesen; (čtivo) der Lesestoff, die Lektüre; predloga zakona v parlamentu: die Lesung; religija die Lesung (tipološko typologische)
javno branje die Verlesung
branje misli das Gedankenlesen
branje za pred spanjem die Bettlektüre
branje za na pot die Reiselektüre
branje za pokušino die Leseprobe
branje iz roke die Handlesekunst
nezmožnost branja die Leseunfähigkeit
svetilka za branje die Leselampe
hitrost branja die Lesegeschwindigkeit
potreba po branju der Lesehunger
pouk branja der Leseunterricht
vreden branja lesenswert
sadovi branja Lesefrüchte ( množina )

brasa ženski spol žerjavica

ponerse como una brasa močno zardeti, kot kuhan rak rdeč postati
sacar la brasa con mano ajena (ali con mano de gato) koga drugega poslati po kostanje iz žerjavice
con chica brasa se enciende una casa mali vzroki, velike posledice
estar (como) en brasas kot na žerjavici biti
estar hecho unas brasas kot kuhan rak rdeč postati
salir de llamas y caer en brasas z dežja pod kap priti

brȁšno s moka: brašno od pšenice, kukuruza; pšenično, kukuruzno brašno; riblje brašno; od tog -a neće biti pogače iz te moke ne bo kruha; zna svinja što je poskurno brašno; ni zimi bez ruha, ni ljeti bez -a ne putuj; za babino brašno za prazen nič; smijati se, smejati se kao lud na brašno smejati se brez vzroka

brati¹ (bêrem) prebrati (čitati) lesen; komu kaj vorlesen
še enkrat brati nachlesen
brati mašo (maševati) die Messe lesen
brati misli Gedanken lesen
brati med vrsticami zwischen den Zeilen lesen
brati z ust von den Lippen lesen
brati iz oči an den Augen ablesen
brati levite/kozje molitvice jemandem eine Gardinenpredigt halten, jemanden abkanzeln, jemandem die Leviten lesen, jemandem eine Standpauke halten

bráti (čitati) leer ; (trgati) coger ; (izbírati itd.) escoger

brati korekture corregir las pruebas
brati mašo decir (ali celebrar) (la) misa
misli brati leer el pensamiento
med vrsticami brati leer entre líneas
ta knjiga se z lahkoto bere este libro se lee con facilidad
to se bere kot roman cree uno estar leyendo una novela
brati komu levite reprender severamente a alg; fam sermonear a alg
brati iz roke leer en las rayas de la mano

brazda samostalnik
1. (dolg ozek rez v zemlji) ▸ barázdaZa oranje uporabljajo zelo majhen plug, z njim lahko orjejo le plitvo brazdo. ▸ Szántáshoz nagyon kicsi ekét használnak, és sekély barázdát húznak vele.

2. (guba na delu telesa) ▸ barázda, ráncPrestane travme se mu še zmeraj rišejo v brazdah na obrazu. ▸ A megélt traumák még mindig mély nyomot hagynak az arcán.

3. (vdolbina) ▸ barázdaPo sredini testa napravimo z roko brazdo, v katero položimo podolgasto klobaso iz marcipana in mandljev. ▸ A tészta közepén kézzel barázdát húzunk, ebbe fektetjük a marcipánból és mandulából készült henger alakú tölteléket.

4. (sled plovila) ▸ hajósodor, barázdaGalebi so leteli za trajektom in se držali vodne brazde. ▸ A sirályok a vízben kialakult barázda mentén kitartóan követték a kompot.

5. botanika (vrhnji del pestiča) ▸ bibeszáj, termőVen lahko pride le mimo lepljive brazde, na kateri odloži pelod, ki ga je prinesla z drugih cvetov. ▸ Innen csak a ragacsos barázdán keresztül tud kijönni, amelyre lerakja a más virágokon gyűjtött virágpor egy részét.

6. elektronika (zapis zvoka) ▸ lemezbarázda
7. (o občutjih) ▸ barázda