Franja

dividere^*

A) v. tr. (pres. divido)

1. deliti, razdeljevati:
dividere un numero per tre deliti število s tri
dividere una torta in quattro porzioni razdeliti torto na štiri dele

2. ločiti, ločevati; razdeliti; ekst. razdružiti, spreti; razvrstiti, razvrščati:
dividere gli animi spreti duhove, ljudi
le Alpi dividono l'Italia dal continente europeo Alpe ločujejo Italijo od evropske celine
dividere il torto dalla ragione ločiti pravico in krivico
il dramma è diviso in cinque atti drama se deli na pet dejanj

3. razdeliti, porazdeliti; dodeliti, dodeljevati (tudi pren.):
dividere gli utili tra i soci ekon. razdeliti dobiček med družabnike
dividere qcs. con qcn. deliti kaj s kom
dividere con qcn. le gioie, i dolori, dividere le gioie, i dolori di qcn. pren. deliti s kom veselje in žalost, veseliti se, žalostiti se s kom
non aver nulla da dividere con qcn. pren. ne imeti nič skupnega s kom

B) ➞ dividersi v. rifl. (pres. mi divido)

1. ločiti, ločevati se; oditi od, zapustiti:
i coniugi si sono divisi di comune accordo zakonca sta se sporazumno ločila
dividersi dalla famiglia zapustiti družino

2. razdeliti se

3. biti razpet, ukvarjati se hkrati:
dividersi tra la casa e l'ufficio biti razpet med domačimi in službenimi posli, ukvarjati se z delom doma in v pisarni

4. (suddividersi) deliti se:
gli animali si dividono in molte classi živali delimo v mnogo razredov

divin, e [divɛ̃, in] adjectif božji, božanski, božanstven; prelep, nebeški; zelo prijeten; masculin nekaj nadnaravnega

la divine Providence (religion) božja previdnost
le divin enfant Jezušček
le divin Messie, le divin Sauveur (religion) Kristus
bonté féminin, justice féminin divine božja dobrota, pravičnost
divine beauté božanska lepota
le divin Achille božanski, med bogove prišteti Ahil
service masculin divin (religion) služba božja
il fait un temps divin čudovito lepo vreme je

divincolare

A) v. tr. (pres. divincolo) knjižno viti, zvijati:
divincolare la coda mahati z repom

B) ➞ divincolarsi v. rifl. (pres. mi divincolo)

1. zviti, zvijati se

2. (guizzare) šiniti, švigniti, švigati

diviser [-ze] verbe transitif (raz)deliti (en v); razdvajati, ločiti; mathématiques deliti

se diviser deliti se; (raz)cepiti se; razpasti (en v)
diviser une somme en plusieurs parts razdeliti vsoto na večdelov
diviser une tâche entre plusieurs ouvriers razdeliti delo med več delavcev
la route se divise cesta se razcepi
leurs opinions les divisent njihova naziranja, mnenja jih razdvajajo
diviser pour régner (proverbe) deli in vladaj! divide et impera!

division [divizjɔ̃] féminin deljenje; razdelitev; militaire divizija; typographie znak za delitev (besede); nesloga, needinost, razdor; črtica na merilni lestvici

par division ločeno
sans division ni discussion solidarno, enotno, soglasno
chef masculin de division predstojnik, načelnik, šef oddelka
général masculin de division divizijski general
division blindée, d'infanterie mécanisée, parachutiste oklopna, mehanizirana pešadijska, padalska divizija
division cellulaire (biologie) delitev celice
division en degrés razdelitev na stopnje
division des pouvoirs razdelitev oblasti
division du travail delitev dela
le baromètre a baissé de trois divisions barometer je padel za tri črtice
mettre, semer la division dans une famille sejati razdor v družino
provoquer des divisions au sein du parti povzročiti nesoglasja v stranki

división ženski spol delitev; razpor, razkol; oddelek; divizija

división de la ganancia delitev dobička
división de las palabras razzlogovanje

divjáti (-ám) imperf. ➞ podivjati

1. impazzare, scatenarsi; correre (furiosamente)

2. imperversare, infuriare, essere in tempesta:
morje divja il mare è in tempesta
v deželi že več let divja vojna nel paese da vari anni infuria la guerra

3. (divje rasti) crescere selvaggiamente

divorare

A) v. tr. (pres. divoro)

1. požreti, požirati:
divorare un libro požirati knjigo
la divora con lo sguardo požira jo s pogledom

2. pren. žreti; uničiti, uničevati; glodati; ugonobiti, ugonabljati:
l'odio lo divora gloda, žre ga sovraštvo

3. pren. zapraviti, zapravljati; pognati:
divorare le sostanze pognati, zapraviti imetje

4. pren. preteči, preleteti:
divorare la strada hitro prevoziti

B) ➞ divorarsi v. rifl. (pres. mi divoro) žreti se; glodati se:
divorarsi dalla rabbia žreti se od jeze

divorce [divɔrs] masculin razveza, razporoka, ločitev zakonske zveze; ločitev, prekinitev; nasprotje, nesoglasje, divergenca

divorce éclair masculin zelo hitra ločitev
le divorce de Pierre avec, d'avec sa femme Petrova ločitev od žene
demander le divorce zahtevati razvezo
elle est en instance de divorce ona je v ločitvenem postopku, živi ločeno
il y a divorce entre la théorie et la pratique teorija in praksa je dvoje
faire divorce avec prekiniti zveze z

divulguer [-vülge] verbe transitif (raz)širiti, raznesti med ljudi; odkriti

divulguer une information confidentielle, un secret raznesti (med ljudi) zaupno informacijo, skrivnost
la presse a divulgué prématurément tes noms des suspects tisk je prezgodaj razkril imena osumljencev
la nouvelle s'est rapidement divulguée novica se je hitro raznesla

dix [dis; pred soglasnikom di; pred samoglasnikom in nemim h oiz] adjectif, num deset; masculin desetica; desetka (pri kartah)

dix fois plus desetkrat več
nous sommes dix deset nas je
dix à la fois deset hkrati
Charles X (= dix) Karel X.
le dix du mois desetega v mesecu
dix de carreau karo desetka
un dix arabe, romain arabska, rimska desetica

dláka poil moški spol , pelage moški spol

zimska dlaka toison ženski spol d'hiver
puščati dlako perdre son (ali le) poil
dlako cepiti fendre (ali couper) un cheveu en quatre, chercher la petite bête, trouver à redire à tout, ergoter

dláka (-e) f

1. anat. pelo:
puliti si dlake strapparsi i peli

2. (živalska dlaka) pelo, peli:
naježiti dlako arricciare il pelo
odeja iz kamelje dlake coperta di pelo di cammello

3. (psovka) minchione, coglione, babbeo:
molči, ti suha dlaka e tu, coglione, sta' zitto!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. cepiti dlako spaccare il capello in quattro
iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo, cavillare, sofisticare
pren. pog. mu gre vse po dlaki gli è andata sempre bene
pren. ne imeti dlake na jeziku non aver peli sulla lingua
PREGOVORI:
kjer osel leži, dlako pusti la bestia dove si ferma lascia il segno
volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio

dláka pelo m

kamelja dlaka pelo de camello
proti dlakam arriba
iskati dlako v jajcu buscar pelos en la leche (ali en la sopa), buscarle el pelo (ali pelos) al huevo
dlako cepiti cortar un pelo en el aire; sutilizar; perderse en detalles nimios
ne imeti dlake na jeziku no tener pelos (ali pelillos) en la lengua

dlán paume ženski spol (de la main)

za dlan širok large comme la main, de la largeur de la main
to je na dlani c'est clair (ali évident)

dlán palma f

na dlani leži, da ... claro está que...; es evidente que...
udarec z dlanjo palmada f
udariti se z dlanjo po čelu darse una palmada en la frente

dnò (-à) n

1. (spodnji del posode; najnižji del) fondo; pren.
izbiti sodu dno sfondare la botte; essere la goccia che fa traboccare il vaso
izpiti kozarec do dna vuotare il bicchiere fino in fondo
kovček z dvojnim dnom valigia a doppio fondo
dno ladje, panja il fondo della nave, dell'alveare
geogr. dno doline fondo della valle, fondovalle
morsko, rečno dno il fondo del mare, del fiume

2. (plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo, spodnji del, najbolj oddaljeni del česa) fondo; piedi:
dno brezna il fondo della voragine
sedel je na dnu stopnic stava seduto in fondo alla scala, ai piedi delle scale

3. knjiž. (najnižji družbeni sloj) ceto infimo

4. pren. (v prislovni rabi)
iz dna duše, srca ljubiti, sovražiti amare, odiare dal (pro)fondo del cuore
v dno duše, srca biti, čutiti se ponižan essere umiliato nel profondo del cuore
do dna a fondo, fino in fondo
spoznati kaj do dna conoscere qcs. a fondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. ne imeti dna avere uno stomaco senza fondo
pren. pogledati stvari do dna voler vedere il fondo di qcs., andare fino in fondo a qcs.
pren. iz dna spremeniti življenje cambiare vita a fondo
šport. biti na dnu tabele essere in fondo alla classifica
pren. polniti sode brez dna pestare l'acqua nel mortaio, non cavare un ragno dal buco
bot. listno dno base fogliare
anat. lobanjsko dno base cranica
anat. medenično dno bacinetto, pelvi renale
muz. resonančno dno cassa armonica, fondo armonico

dnò fondo m

na dnu a(l) fondo
iz dna srca con toda el alma, de todo corazón
dotakniti se (priti do) dna (v vodi) tocar fondo, hacer pie
iti na dno (potopiti se) irse a fondo
izpiti čašo do dna apurar el vaso
to izbije sodu dno ¡es el colmo!; eso colma la medida

do jusque, jusqu'à, à, environ, envers

do danes jusqu'(à) aujourd'hui
do zdaj jusqu'à maintenant, jusqu'à présent
do kdaj? jusqu'à quand?
do kod, do kam? jusqu'où?
od petih do šestih de cinq à six heures
do pet ur hoda à (ali près de) cinq heures de marche
do sitega se najesti se rassasier
koliko je do morja? combien y a-t-il jusqu'à la mer?
če vam je kaj do zdravja si vous tenez à la santé
ni mi do šal je n'ai pas envie de plaisanter
kako daleč je od tu do železniške postaje? quelle distance, combien (de kilomètres) y a-t-il d'ici à la gare?

do² prep.

1. (za izražanje meje v prostoru) a, fino a:
voda sega do pasu l'acqua giunge fino alla cintola
v vodi do nad kolena nell'acqua fin sopra i ginocchi
pren. priti do sklepa giungere alla conclusione

2. (za izražanje meje v času, do katere seže dejanje) fino a, a:
bedeti do jutra vegliare fino al mattino
ura je pet do enajstih mancano cinque minuti alle undici

3. (za izražanje količine) fino a, a:
zapor do treh dni arresto fino a tre giorni (al massimo)

4. od ... do da... a:
vlak vozi od Ljubljane do Trsta il treno viaggia da Lubiana a Trieste
odprto 7—20 aperto dalle sette alle venti

5. (za izražanje načina, posledice dejanja; za izražanje visoke stopnje):
do kože moker completamente bagnato, bagnato fradicio
odkrit do brezobzirnosti oltremodo sincero

6. (za izražanje čustvenega razmerja) di, a, per:
dekletu ni do plesa la ragazza non ha voglia di ballare, alla ragazza non va di ballare
imeti pravico do pokojnine aver diritto alla pensione
imeti veselje do glasbe aver passione per la musica
biti usmiljen do trpečih aver pietà dei sofferenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vse do črke tako non è proprio così
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti (fino all'ultimo)
pren. težav ne premagaš od danes do jutri le difficoltà non si possono superare dall'oggi al domani
sestanek je do nadaljnjega odložen la riunione è rimandata sino a nuovo avviso
PREGOVORI:
zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte