Franja

imbrancare

A) v. tr. (pres. imbranco)

1. zbrati, zbirati v čredo

2. ekst. združiti, združevati; spraviti, spravljati skupaj

B) ➞ imbrancarsi v. rifl. (pres. mi imbranco) združiti, združevati se (zlasti slabš.)

imbricate¹ [ímbrikit] pridevnik
prekrit, položen drug na drugega v obliki strešnikov ali ribjih lusk

imbricate² [ímbrikeit] prehodni glagol & neprehodni glagol
prekriti (se), prekrivati (se) v obliki strešnikov ali ribjih lusk

imbrication [imbrikéišən] samostalnik
prekritje, prekrivanje v obliki strešnikov ali ribjih lusk

imbucare

A) v. tr. (pres. imbuco)

1. (impostare) dati v poštni nabiralnik:
imbucare una lettera oddati pismo v nabiralnik

2. vtakniti, vtikati:
non so dove ho imbucato le chiavi ne vem, kam sem vtaknil ključe

B) ➞ imbucarsi v. rifl. (pres. mi imbuco) vtakniti, vtikati se; ekst. skrivati se

im Fall/im Falle, daß..., dass... v primeru, da ...

immaginativamente avv. v domišljiji

immanence [imanɑ̃s] féminin imanenca, obseženost v sami stvari

immanent [ímənənt] pridevnik (immanently prislov)
v sebi obsežen, bistven, neločljiv, imanenten

immanent, e [-nɑ̃, t] adjectif imanenten, obsežen v sebi

im-māssō -āre (massa) v kašo sežvečiti Isid.

immatricolare

A) v. tr. (pres. immatricolo)

1. vpisati, vnesti v matično knjigo; imatrikulirati

2. šol. vpisati na univerzo

3. registrirati (vozilo)

B) ➞ immatricolarsi v. rifl. (pres. mi immatricolo) šol. vpisati se na univerzo

immatricolazione f

1. vpis v matično knjigo; imatrikulacija

2. vpis na univerzo

3. registracija (vozila)

im-mēiō (in-mēiō) -ere uscati se v kaj; metaf. (v sramotilnem pomenu o telesni združitvi): vulvae Pers.

im-mergō (in-mergō) -ere -mersi -mersum

1. potopiti, potapljati, pogrezniti, pogrezati (v kako tekočino): O., Cu., Plin., Val. Max., Mel., Triton … virum inter saxa inmerserat undā V.; refl.: belua alto se immersit Cu., se flammis i. Val. Max.; med.: Ister immergitur Plin. se izliva, immersus in flumen Ci.; pass.:

2. pren.: pogrezniti, globoko vtakniti v —, skriti v kaj
a) v stvarnem pomenu: manum in os leonis Iust., partem arboris terrae Col.; refl.: se i. inter mucrones hostium Iust. vdreti se, se i. in contionem Pl.; med.: stella in pectore Leonis immergitur Plin. se skrije (skriva)
b) v pren. pomenu: se blanditiis in Asuvi consuetudinem penitus inmersit Ci. se je vrinil, vgnezdil, se studiis suis acrius Sen. ph. zatopiti se v … , se penitus Pythagorae praeceptis Val. Max.

Opomba: Sinkop. pf. immersti: Pl. — Soobl. immergērī (= immergi): Col.

immerse [imə́:s]

1. prehodni glagol
potopiti, pogrezniti

2. neprehodni glagol (in)
zaplesti, se (v dolgove); zatopiti se (v misli), poglobiti se; krstiti s potopitvijo v vodo

immersion [imə́:šən] samostalnik
potopitev, pogreznitev; zatopljenost (v misli), poglobljenost
astronomija vstop nebesnega telesa v senco drugega

tehnično immersion roller potapljalni valj
tehnično immersion heater električni grelec za vodo

immersion [imɛrsjɔ̃] féminin potopitev, potapljanje; astronomie vstop planeta v senco kake zvezde

mort féminin par immersion utopitev, smrt zaradi utopitve

imminent, e [-nɑ̃, t] adjectif skorajšen, bližnji, neposreden; neposredno preteč; v kratkem pričakovanju

le conflit est imminent preti skorajšen konflikt

im-mineō (in-mineō) -ēre, gl. mōns,

1. moleti —, štrleti v (čez, nad) kaj, nagibati se čez kaj, viseti nad čim: inminens villae pinus H., pōpulus antro inminet V., manus capiti regis imminens Cu. ki se je preteče dvigala nad kraljem, quos super atra silex cadenti inminet adsimilis V., nemus desuper inminet V.; pesn.: caelum inminet orbi V. visi nad zemljekrogom; prim. inminente luna H. pod (visečo) luno = v mesečnem svitu, v mesečini; occ. (o krajih) kvišku moleti čez —, dvigati se nad —, obvladovati kaj: imminet moenibus tumulus L., aequoribus scopulus O., semitae silva Cu., carcer imminens foro L., insulae (urbes) Italiae imminent L. (ker jo strateško obvladujejo).

2. metaf.
a) (o osebah) (hudo) pritiskati na koga, biti komu za petami, — za hrbtom, preganjati koga (primera vzeta po preganjalcu, ki se nagiblje čez preganjanca): imminere tergo fugacis O., rex imminens Dareo Cu., fugientium tergis i. Cu., agmen Caesaris imminebat C. Z oslabljenim pren. pomenom: navis quinqueremi imminebat Cu., muris inminet hostis V. pritiska na … , ei inminet fortuna L. ga preganja; brez obj.: imminebant Seleucus, Lysimachus, Ptolomaeus N. so tu grozeče stali, so grozili, videt hostes imminere C.; prim. imminens gestus H. kretnja pretilca; occ. α) poskušati polastiti se česa, poskušati kaj v svojo oblast dobiti: hostes nostrae vitae sanguinique inminentes Ci., multitudo Clodio duce fortunis vestris inminebat Ci., Carthago iis insulis imminere videbatur Ci., imminent duo reges toti Asiae Ci. β) za čim težiti, po čem koprneti, na kaj prežati: in occasionem exercitūs opprimendi imm. L., i. in tribuniciam potestatem Ci., homo ad caedem inminens Ci., imminet exitio vir coniugis O., alloquendi occasioni imm. Cu., imm. rebus T., imperio Cu.
b) (o nesreči) pretiti, groziti, blizu biti, nad glavo viseti; prvotno o hudournih oblakih, ki grozeče visijo v ozračju: imbres inminentes H.; pren.: quanta immineret invidiae tempestas L.; potem sploh o zlu: ea, quae inminent, non vident Ci. kar jim grozi, inminens malum Cu., mors … inminet Ci., Parthi Latio inminentes H.; z inf.: castris capi imminebat Fl.; od tod pt. (subst.) imminentia -ium, n preteča, grozeča prihodnost: imminentium nescius T. ne vedoč, kaj ga čaka, imminentium intellegens T. sluteč pretečo usodo. Tudi o osebah: inminentes domini T. bodoči, prihodnji gospodje, imminentis (principis) iuventa T.