Franja

Bōiī¹ (C., L., T.) ali Bōī (Mel., Plin., T.) -ōrum, m (Βοῖοι inΒοιοί) Bojci, kelt. ljudstvo, ki se je iz svojih prvotnih bivališč v južni Galiji izselilo deloma v severno Italijo (v Padovo nižino), deloma pa v nemško sredogorje, kjer se je nastanilo v današnji Češki in ob Donavi. Bojci so bili večni nasprotniki Rimljanov; del njih je Cezar premagal in naselil pri Eduvcih. Sg. Bōius -ī, m Bojec: nobilis Boius L., Bōia -ae, f Bojka, le v besedni igri z bōia pri Pl. Od tod subst. Bōia -ae, f (sc. terra) Boja, Bojska dežela: C., Bōi(o)haemum (v rokopisu Bōihēmum) -ī, n Bojska dežela (Češka): T., Vell.; adj. Bōicus 3 bojski: ager (pri Milanu) P. F.

boil³ [bɔil]

1. prehodni glagol
kuhati v vreli vodi, prevreti, zavreti

2. neprehodni glagol
vreti, kipeti
figurativno vzkipeti, razburiti se; dušiti se; šumeti (morje)

to make one's blood boil spraviti v besnost
pogovorno it boils down to this iz tega sledi
hard boiled v trdo kuhano
soft boiled v mehko kuhano
boiled shirt škrobljena srajca
to feel like a boiled rag biti zbit

boire*¹ [bwar] verbe transitif piti; (rad) se opijaniti, popivati; zapiti (denar)

se boire biti piten, dati se piti
air masculin, chanson féminin à boire napitnica
boire à quelqu'un napiti komu
boire un bouillon (figuré) doživeti neuspeh ali poraz
boire du café, du lait, de l'eau piti kavo, mleko, vodo
boire à petits coups srebati
boire le calice jusqu'à la lie izpiti kelih (trpljenja do dna)
boire un coup, une tasse (familier) piti jo (t. j. vodo, pri plavaniju itd)
boire dans le creux de la main, dans un verre, à même, à une source piti iz roke, iz kozarca, iz steklenice, iz studenca
boire comme une éponge, à longs, larges traits piti ko goba, v velikih požirkih
boire du petit lait (figuré) z zadovoljstvom uživati (laskanje)
boire l'obstacle igraje premagati oviro
je bois à votre santé pijem na vaše zdravje
boire sec piti čisto vino, pošteno (ga) piti
boire des yeux z očmi požirati
ce n'est pas la mer à boire bo že šlo, ni da bi obupali
c'est la mer à boire tega ni ne konca ne kraja
je boirais la mer et les poissons strašno sem žejen
donner pour boire à quelqu'un dati komu napitnino
le vin est tiré, il faut le boire (figuré) kar smo si skuhali, to moramo pojesti; nazaj ni poti
qui a bu, boira pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne
il y a à boire et à manger dans cette affaire so dobre in slabe strani v tej zadevi
boire les paroles de quelqu'un koga pazljivo in z občudovanjem poslušati
boire tout son soûl piti, kolikor le moremo

bois [bwa] masculin les; gozd; drevo; toporišče, držaj; pluriel lesena pihala; jelenovi rogovi

bois blanc mehek les
bois de chêne, de frêne, de hêtre, de mélèze, de sapin, de tilleul hrastov, jesenov, bukov, mecesnov, smrekov, lipov les
bois de charpente, à bâtir de construction, d'œuvre stavbni, gradbeni les
bois de chauffage, à brûler drva
bois de fusil puškino kopito
bois de mine jamski les
bois de justice giljotina
bois de lit posteljnjak
bois mort suhljad
bois précieux, de sciage plemenit, rezan les
bois en sève, vert, vif surov les
de bois lesen
à la cloche de bois skrivaj
articles masculin pluriel en bois lesnina, suha roba
charbon masculin de bois oglje
éclat masculin de bois trščica, iver
homme masculin de bois (figuré) lipov bog
homme masculin des bois orangutan; divjak, neotesanec
imprégnation féminin du bois impregnacija lesa
sciure féminin de bois žaganje
train masculin de bois splav
volée féminin de bois vert batine; težak poraz
avoir la gueule de bois (figuré) imeti »mačka«
être du bois dont on fait les flûtes (figuré) biti priljuden, družaben
n'être pas de bois ne biti iz lesa, biti občutljiw
faire, fendre, casser du bois cepiti, sekati drva
faire flèche de tout bois (figuré) vse sile napeti, vsa sredstva uporabiti
métrer, cuber le bois meriti les
montrer visage de bois ne treniti z obrazom
trouver visage de bois najti, naleteti na zaprta vrata (npr. ob obisku)
toucher du bois potrkati na les ter s tem skušati odvrniti nesrečo ali zlo usodo
je vous montrerai de quel bois je me chauffe vam bom že pokazal, kaj znam; tega ne bom trpel
il n'est bois si vert qui ne s'allume vsake potrpežljivosti je enkrat konec

boîte [bwat] féminin škatla; skrinjica, posoda; doza; ohišje; populaire lokal, hiša, tovarna; delovišče; ječa; argot gimnazija

boîte à, aux lettres poštni nabiralnik; zasebni nabiralnik za pisma
boîte à couleurs škatla za barve
boîte de montre ohišje ure
boîte à ouvrage škatla za šivalni pribor
boîte de conserve konserva
boîte à lait kanglica za mleko
boîte d'allumettes škatlica vžigalic
boîte à bijoux skrinjica za nakit
boîte à bulletins de vote glasovalna, volilna skrinjica
boîte à échantillons kovček z vzorci
boîtes gigognes zložljive škatle (ena v drugo)
boîte de nuit nočni bar, kabaret
avoir l'air de sortir d'une boîte biti kot iz škatlice vzet (lepo oblečen, negovan)
on est mal payé dans cette boîte v tej tovarni, v tem podjetju so slabe plače
il veut changer de boîte (populaire) on bi rad menjal službo
mettre quelqu'un en boîte (familier) norčevati se iz koga, nagajati komu
fermer sa boîte (populaire) držati jezik za zobmi, molčati
servir de boîte aux lettres (figuré) biti za posrednika v izmenjavi pisem
retirer les lettres de la boîte izprazniti poštni nabiralnik

boj [ô] moški spol (-a …)

1. vojska, šport der Kampf (v zraku Luftkampf, iz bližine Nahkampf, na tleh Bodenkampf, posameznikov Einzelkampf, ulični Straßenkampf, za naslov prvaka Titelkampf, za svobodo/osvobodilni Freiheitskampf); biološko, sociološko: der Kampf (za obstanek Daseinskampf, Kampf ums Dasein, Existenzkampf; za mezde Lohnkampf, za oblast Machtkampf, delavski Arbeitskampf, konkurenčni Konkurrenzkampf, kulturni Kulturkampf, predvolilni Wahlkampf, razredni Klassenkampf, smrtni Todeskampf); vojska v vojni, pri akcijah: die Kampfaktion, Kampfmaßnahmen množina, das Gefecht (pri umiku Rückzugsgefecht, v naselju Ortsgefecht, navidezen Scheingefecht); figurativno besedni boj, boj mnenj ipd.: der Streit (besedni Wortstreit, mnenj Meinungsstreit)

2.
boj proti čemu (zatiranje, odpravljanje, zdravljenje itd.) die Bekämpfung (bolečinam Schmerzbekämpfung, hrupu Geräuschbekämpfung/Lärmbekämpfung, inflaciji Inflationsbekämpfung, insektom Insektenbekämpfung, mamilom Rauschgiftbekämpfung, prahu: Staubbekämpfung, raku Krebsbekämpfung, tuberkulozi Tuberkulosebekämpfung, zločinom Verbrechensbekämpfung)
boj na barikadah der Barrikadenkrieg
boj na dveh frontah ein Kampf an zwei Fronten
boj na nož ein Kampf bis aufs Messer, ein Kampf Mann gegen Mann
boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod
sposoben za boj kampffähig
nesposoben za boj kampfunfähig
pripravljen za boj kampfbereit, gefechtsbereit
potek boja das Kampfgeschehen
prizorišče boja der Kampfplatz
brez boja kampflos
naveličan boja kampfmüde
udeleženec bojev der Kombattant
območje bojev die Kampfzone, das Kampfgebiet
opustiti boj den Kampf aufgeben
iti v boj in den Kampf ziehen, figurativno auf die Barrikaden gehen
spustiti se v boj zu den Waffen greifen, zum Kampf antreten
izzvati na boj zum Kampf herausfordern
za kar je divjal hud boj [heißumkämpft] heiß umkämpft

boj combate m ; luchaf

neenak boj combate desigual
razredni boj lucha de clases
smrtni boj agonía f
v poštenem boju en buena guerra
pripravljen za boj dispuesto para el combate
željan boja deseoso de combatir, combativo
boj moža proti možu lucha cuerpo a cuerpo
boj za obstanek lucha por la existencia (ali por la vida)
boj na življenje in smrt lucha a muerte
sposoben za boj en condiciones de combatir
izlačiti iz boja poner fuera de combate
biti nezmožen, onesposobljen za boj estar fuera de combate
nehati, ustaviti boj cesar la lucha
sprejeti, začeti boj aceptar, comenzar el combate
pripraviti se za boj prepararse para el combate

bòj fight (tudi figurativno), fighting; (oborožen) combat; (bitka) battle, engagement, action; (bojevanje) struggle (za for, z with); (spopad) encounter, (praska) skirmish; (tekmovanje) contest, match; (spor, figurativno) conflct

hud težak bòj hard, heavy fighting
bòj moža proti možu, bòj od blizu hand-to-hand fighting, dog-fight, close combat
vroč bòj a ding-dong fight
v vročem bòju in the heat of the battle
surov bòj rough-and-tumble fight
neodločen bòj drawn battle
bòj na nož fight to the finish, skin-game
bòj na življenje in smrt life-and-death struggle; all-in fighting, a deadly fight
bòj za obstanek struggle for life, struggle for existence
smrtni bòj death agony
poulični bòji street fighting
bòj nazorov conflict of opinions
politični bòji political conflicts
duševni bòj mental strife, mental struggle
volilni bòj election contest, election campaign
pripravljen za bòj ready to fight, (na morju) decks cleared for action
sposoben za bòj able to fight, in fighting trim
nesposoben za bòj disabled, out of action
bíti (bijem) bòj to fight a battle
izločiti iz bòja to put out of action
ne izbirati sredstev za bòj to fight with one's gloves off
izzvati na bòj to challenge; to throw down the gauntlet
pasti v bòju to be killed in action, to fall in action
sprejeti bòj (figurativno) to accept the challenge, to pick up the gauntlet; to accept battle
spustiti se v bòj to join battle

bojázen anxiety, apprehension; fear; pogovorno funk; fright, dread

brez bojázni without fear, fearless
iz bojázni pred from fear of
razpršiti (si) bojázen to dispel one's apprehensions

bojázen crainte ženski spol , peur ženski spol , angoisse ženski spol , anxiété ženski spol , appréhension ženski spol

iz bojazni par peur, par crainte de

bojázen (-zni) f paura, timore, apprensione:
čutiti bojazen provare, avere paura, timore
iz bojazni per timore

bojázen miedo m ; temor m

iz bojazni pred kom, čem por temor (ali miedo) de alg, de a/c
iz bojazni, da ... por temor (miedo) de que...

bōlētus -ī, n (iz gr. βωλίτης) užitna goba, poseb. kukmak, pečenka, najboljša vrsta užitnih gob: Pl., Sen. ph., Plin. idr., delectabili cibo, boleto T.

bólha pulga f

pik bolhe picada f de pulga
povodna bolha pulga aquática
iz bolhe narediti kamelo (fig) hacer de una pulga un camello m

bóljši (-a -e) adj.

1. komp. od dober migliore:
on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi

2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale

3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
šalj. boljša polovica la dolce metà
PREGOVORI:
premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari

bolníški

bolniška hrana dieta f; régimen m
bolniška nega asistencia f a los enfermos
bolniška blagajna caja f del seguro de enfermedad
bolniško zavarovanje seguro m de enfermedad
bolniška soba habitación f del enfermo; (v bolnici) sala f de hospital, enfermería f
bolniški avto, voz ambulancia f
bolniški vlak trenambulancia m
bolniška postelja lecho m (ali cama f) del enfermo
biti na, v bolniški postelji estar (enfermo) en cama; guardar cama
vstati iz bolniške postelje abandonar la cama, evantarse
bolniško osebje personal m de enfermería

bolnišnica samostalnik
(zdravstvena ustanova) ▸ kórházPovezane iztočnice: bolnišnica za duševne bolezni, bolnišnica za duševne bolnike, bolnišnica za ginekologijo in porodništvo, partizanska bolnišnica, psihiatrična bolnišnica, poljska bolnišnica

bolōnae -ārum (iz βόλος in ὠνεῖσϑαι)

1. masc. veletrgovci z ribami, ki pokupijo ves ribji ulov in ga nato prodajajo: Arn.

2. fem. trgovanje z ribami na debelo: Don.

bombardíranje bombing; bombardment; (artilerijsko) shelling

precizno bombardíranje precision bombing
uničiti z letalskim bombardíranjem zgodovina to coventrate, to coventrize
bombardíranje iz nižine low-level bombing

bombaž moški spol (-a …) die Baumwolle (surovi Rohbaumwolle, strelni Schießbaumwolle)
kolodijski bombaž die Kollodiumwolle
bala bombaža der Baumwollballen
iz bombaža baumwollen, Baumwoll-