Franja

blazin|a ženski spol (-e …) das Kissen (iz puha Daunenkissen, grelna Heizkissen, za glavo Kopfkissen), das/der Polster; medicina das Polster (maščobna blazina das Fettpolster); šport die Matte
doskočna blazina die Sprungmatte, das Sprungkissen
tehnika das Kissen (blazina za stiskanje [Preßkissen] Presskissen), die Schale (ležajna blazina die Lagerschale)
sedežna blazina das Sitzpolster, das Sitzkissen
zračna blazina tehnika transport: das Luftkissen
napihljiva: das Luftkissen, die Luftmatratze; tehnika izolacija: das Luftpolster
prevleka za blazino der Kissenbezug, der Kopfkissenbezug
polnjenje v blazini die Kissenfüllung, die Kissenschlacht
tehnika vozilo na zračno blazino das Luftkissenfahrzeug

bleeding [blí:diŋ]

1. samostalnik
krvavitev, puščanje krvi; odtekanje drevesnega soka

2. pridevnik
krvaveč, krvav
figurativno izmozgan; sočuten

bleeding at (ali from) the nose krvavitev iz nosu

blendius -iī, m (iz gr. βλέννος) blendij, neka morska riba slabega okusa: Plin.

bližin|a ženski spol (-e …) die Nähe (meseca Mondnähe, smrti Todesnähe, časovna Zeitnähe); (okolica) der Nahbereich
nastavitev bližine die Naheinstellung
iz bližine aus der Nähe, Nah- (boj iz bližine der Nahkampf, strel iz bližine der [Nahschuß] Nahschuss, sprožitev plazu iz bližine die Nahauslösung, iskanje iz bližine die Nahortung)
v bližini in der Nähe, (v dosegu) in Reichweite, (kolikor daleč se sliši) in Hörweite
v neposredni bližini in nächster Nähe
v bližini česa in …-nähe/-nah
(tal in Bodennähe, bodennah; kopnega in Landnähe, mesta in Stadtnähe, stadtnah; obale in Küstennähe, küstennah; tečaja in Polnähe, polnah; srca in Herznähe, herznah)

bližína nearness; closeness; proximity; propinquity; (soseščina) vicinity, neighbourhood

v bližíni in (one's) vicinity, near, nearby, close at hand
iz bližíne at close quarters, closely
v neposredni bližíni in the immediate vicinity, close by
nekje v bližíni somewhere around, somewhere in the neighbourhood ali vicinity

bližína proximidad f ; vecindad f ; (krajevna) cercanía f

tu v bližini, čisto v bližini quí cerca
v bližini hiše próximo a la casa
v bližini (česa) cerca de, próximo a
v njegovi bližini cerca de él
v neposredni bližini muy cerca
strel (streljati) iz nepasredne bližine un tiro (disparar) a quema ropa
motriti iz bližine contemplar (ali mirat) de cerca

blond, e [blɔ̃, d] adjectif plavolas, svetlolas, blond, plav; svetlo rumen; masculin blondinec, plavolasec, svetlolasec; blond barva; féminin blondinka, plavolaska; svilene čipke

(bière) blonde svetlo pivo, čaša svetlega piva
(cigarette féminin) blonde féminin cigareta iz svetlo rumenega tobaka
courtiser la brune et la blond vsem dekletom dvoriti

bloody¹ [blʌ́di] pridevnik (bloodily prislov)
krvav; krvoločen, krut, morilski
vulgarno preklet, vražji, hudičev

bloody flux krvava griža
not a bloody thing prav nič
bloody Mary cocktail iz vodke in paradižnikovega soka
to wave the bloody shirt obujati žalostne spomine
bloody hand grbovni znak Ulstra; grbovni znak baroneta

Blossius 3 Blosij(ev), ime rim. rodu. Poseb. C. Blossius Gaj Blosij iz Kum, stoik in privrženec Tiberija Grakha: Ci., Val. Max. Drugi Blosiji so prebivali v Kapui: Ci., L.

bob samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi (šport) ▸ bobSezona svetovnega pokala v bobu se bo začela decembra letos. ▸ A bob világkupa-sorozat az idei év decemberében kezdődik.
Povezane iztočnice: štirisedežni bob, ženski bob dvosed, bob steza, steza za bob, proga za bob, dvosedežni bob, bob dvosed, bob dvosed

2. (tekmovalne sani) ▸ bobMed potiskanjem bob pospešuje in tekmovalci v določenem zaporedju skočijo vanj. ▸ Indításkor a bobot megtolva gyorsítják fel, amelybe a versenyzők meghatározott sorrendben ugranak be.
Povezane iztočnice: štirisedežni bob, dvosedežni bob

3. Vicia faba (rastlina) ▸ lóbabBob najbolje uspeva na odprtem sončnem mestu. ▸ A lóbab leginkább a nyílt, napos helyeket kedveli.

4. (plod) ▸ lóbabJuho lahko pripravimo s kuhanim svežim bobom ali z bobom iz pločevinke. ▸ A levest elkészíthetjük főtt friss lóbabból vagy konzervlóbabból is.
V mladem zrnu boba je tudi 2,6 mg sladkorjev. ▸ A fiatal lóbabszem akár 2,6 mg cukrot is tartalmazhat.

5. (pecivo) približek prevedka ▸ pampuska
Med pustnim sprevodom sem si privoščil čokoladni krof z vaniljevo kremo, navadnega s čokolado in bob brez marmelade. ▸ A farsangi körmenet alatt bekebeleztem egy vaníliakrémes-csokoládés fánkot, egy sima csokis fánkot és egy pampuskát lekvár nélkül.

bòb¹ (bôba) m

1. bot. (rastlina, plod) fava (Vicia faba):
pren. biti bob ob steno essere inutile, vano
pren. reči bobu bob, popu pop dire pane al pane e vino al vino, chiamare le cose col loro nome
pren. iz boba se izdreti raccapezzarsi
pren. to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju (nelle fiabe) questo non accadde mai

2. caccola

3. bot.
volčji bob lupino (Lupinus)

boca ženski spol usta; gobec, smrček; okus v ustih; odprtina, luknja; ustje (reke); jašek, rov; proviant; ustnik (pri pihalih); vinski duh; blebetač

boca de escorpión opravljivec
boca de espuerta velika, široka usta
boca de fuego puška, strelno orožje
noche oscura como boca de lobo kot smola črna noč
boca de oro izvrsten govornik
boca de riego hidrant; vodovodna pipa
a boca ustno
a boca de invierno ob nastopu zime
a boca de jarro iz neposredne bližine (strel)
a pedir de boca, a qué quieres boca kot srce poželi
boca a boca med štirimi očmi, ustno
boca abajo na trebuhu (ležeč)
boca arriba na hrbtu (ležeč)
de boca en boca od ust do ust, javno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡de boca! prazne besede!
¡punto en boca! tiho!
callar la boca molčati
no se le cae de la boca govori vedno (kar naprej) o isti stvari
dice lo que se le viene a la boca na vsa usta pove, (kar misli)
no decir esta boca es mía nobene besede reči
estar pendiente de la boca de uno koga z veliko pozornostjo poslušati
guardar la boca biti zmeren v jedi in pijači; zamolčati, ne izblekniti
hablar por boca de otro delati po navodilih koga drugega
hacer boca zbuditi apetit
la boca se le hace agua sline se mu pocede
írse de boca uiti, pobegniti (konj); nepremišljeno govoriti
mentir con toda la boca v obraz lagati
poner la boca al viento ničesar jesti ne imeti
quitar a uno de la boca a/c komu nekaj z jezika sneti
quitárselo uno de la boca od ust si pritrgati, da drugemu damo
su boca es medida vaša želja je zame ukaz
tener buena boca imeti dober okus (vino)
torcer la boca usta zaviti, namrdniti se, nakremžiti se; nos vihati
traer a. siempre en la boca kar naprej o istem govoriti
en boca cerrada no entra(n) mosca(s) molčati je zlato
por la boca muere el pez škoda človeka spametuje
quien tiene boca, se equivoca motiti se je človeško
traer en bocas a uno koga skozi zobe vleči

bocajarro

a bocajarro iz neposredne bližine (strel)

bocca f

1. usta; gobec:
respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
in bocca al lupo! pren. srečno!
ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
cavar di bocca izvleči kaj iz ust
essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

2. pren. usta, ustnice:
baciare sulla bocca poljubiti na usta
storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
battere la bocca šklepetati

3. pren. odprtina:
bocca della manica odprtina rokava
sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
bocca della strada cestni dohod
bocca del forno žrelo pri plavžu

4. voj.
bocca da fuoco top

5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
bocca vulcanica ognjeniško žrelo

6. bot.
bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

7. navt.
bocca di lupo zanka
bocca di rancio odprtina za vrvje

8.
bocca d'acqua vodovodni priključek
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori

boccata f zalogaj, grižljaj; polna usta (zraka, dima):
una boccata di pane zalogaj kruha
boccata di fumo dim iz cigarete (v ustih)
prendere una boccata d'aria pren. iti na zrak, sprehoditi se

bodeča žica ženski spol der Stacheldraht
iz bodeče žice Stacheldraht-

Boden¹, der, (-s, Böden) (Fußboden usw.) tla, (Erde) zemlja, prst; bei Flaschen, Gefäßen: dno, beim Turnen: parter, tla, figurativ podlaga; auf dem Boden na tleh; am Boden zerstört povsem uničen; aus dem Boden stampfen ustvariti/pričarati iz niča; zu Boden drücken pritiskati (ob tla), težiti; zu Boden gehen pasti na tla; zu Boden schlagen podreti, vreči na tla, die Augen: povesiti (oči); Boden gewinnen figurativ utrditi svoj položaj; dem Boden gleichmachen zravnati z zemljo; den Boden unter den Füßen verlieren izgubljati/izgubiti tla pod nogami

Boēthus -ī, m (Βοηϑός) Boet,

1. neki stoik: Ci.

2. sloviti umetnik v izdelovanju bronastih posod okoli l. 370, najbrž iz Halkedona (ali iz Kartagine): Ci., Plin.

bog in batina frazem
lahko ironično (vodilna oseba, ki ukazuje in ji nihče nič ne more) ▸ atyaúristen, élet-halál ura
Za njim stojijo nekateri uslužbenci v občini in posamezniki iz političnih strank, ki se imajo za vsemogočnega boga in batino! ▸ Néhány önkormányzati tisztviselő és a politikai pártok egyes tagjai állnak mögötte, akik mindenható atyaúristennek tartják magukat!
Kraljica je bila za tiste čase bog in batina. ▸ A királynő akkoriban élet-halál ura volt.

bogokletstvo samostalnik
1. (o žaljenju vere) ▸ istenkáromlásV zadnjih letih se je večina, predvsem zahodnih držav odločila umakniti člen o blasfemiji oz. bogokletstvu iz ustave. ▸ Az elmúlt években a nyugati országok többsége úgy döntött, hogy kiveszi az istenkáromlásról szóló cikkelyt az alkotmányából.
V nekaterih islamskih državah je smrtna kazen predvidena tudi za bogokletstvo in odpadništvo od vere. ▸ Néhány iszlám országban istenkáromlásért és hitehagyásért is halálbüntetést szabnak ki.

2. (nezaslišano dejanje) ▸ istenkáromlás
Postopek segrevanja mleka so številni nasprotniki sprejeli kot bogokletstvo. ▸ A tej felmelegítését számos ellenzője istenkáromlásként fogta fel.
Dvom v naše besede je bogokletstvo. ▸ Szavainkban kételkedni istenkáromlás.
Primerjati današnjo zahodno žensko s plašno antilopo, ki jo vodi ohranitveni nagon, je bogokletstvo. ▸ A mai nyugati nőt egy félénk antilophoz hasonlítani, amelyet a fajfenntartás ösztöne hajt, istenkáromlás.