Franja

yeoman množina yeomen [jóumən] samostalnik
zgodovina svobodnik, mali posestnik; član prostovoljne konjenice
navtika, ameriško intendantski podčastnik

yeoman of the Guard vojak (kraljeve) telesne straže, gardist
yeoman('s) service (zvesta) pomoč v sili; dragocena usluga

zalednik samostalnik
vojska (vojak) ▸ hadtáp
Ker je zalednik tisti, ki vojski priskrbi vse dobrine, mora to nalogo opravljati človek, pri katerem je bolj kot vojaške veščine pomembno to, da ima trgovsko žilico. ▸ Mivel a hadtáp az, amely ellátja a hadsereget minden utánpótlással, ezt a feladatot olyan embernek kell ellátnia, akinél fontosabb a kereskedelmi érzék, mint a katonai képességek.

ἀ-θᾰ́νᾰτος 2 ep. poet. 1. nesmrten, neumrljiv, večen, neminljiv; οἱ ἀθάνατοι nesmrtni (bogovi); trajen. 2. pri Perzijanih se je zvala četa 10.000 izbranih pešcev οἱ ἀθάνατοι; ἀθάνατος ἀνήρ posamezen vojak te čete.

ἄκρος 3 (ἀκίς) I. adj. 1. skrajni, vnanji, vrhnji, najvišji, rtast, šiljast; ἄκρῳ Ὀλύμπῳ na najvišjem vrhu Olimpa; ἐπ' ἄκρων ὁδοιπορέω stopam po prstih, šopirim se, ὕδωρ površje vode; ἐπ' ἄκρῳ ῥυμῷ na koncu ojes, ἄκρη πόλις gorenji del mesta, μυελός osrčje; χείρ, πόδες, δάκτυλοι konec roke, prsti; sup. ἀκρότατος prav na vrhu. 2. pozen, νύξ; opolnoči ἄκρας νυκτός. 3. vzvišen, odličen, izvrsten, vrl (μάντις, τοξότης itd.), τὰ πολέμια vrl vojak, ψυχὴν οὐκ ἄκρος ne posebno hraber; ἄκρος γίγνομαι odlikujem se, hrabro se držim. II. subst. τὸ ἄκρον vrh, vršec, glava, rob, površje, nos, rt, breg; skrajno krilo bojnega reda; NT ἀπ' ἄκρου γῆς ἕως ἄκρου οὐρανοῦ od kraja do kraja sveta. – adv. ἄκρον, ἄκρα zgoraj, ἀκρότατον zelo visoko.

ἀνήρ, ἀνδρός, ὁ [Et. lat. Nero močni; neriosus krepak; gršk. še ἀγήνωρ pogumen, δρῶψ (iz νρ-ώψ) človek –. – v krazi ἁνήρ, ὡνήρ = ὁ ἀνήρ; ep. poet. ἀνέρος, ᾱ̓νέρες, ἆνερ; dat. pl. ep. ἄνδρεσσι] mož, moški, (odrastel) človek; soprog, ženin, vojak, junak (nav. pl.) ἀνὴρ ὅδε = ἐγώ, ἀνήρ τις nekdo.

ἀσπίς, ίδος, ἡ 1. ščit (in sicer i majhni okrogli i podolgovati, ki je pokrival celega človeka; nosil se je v levi roki, zato:) ἐπ' ἀσπίδα, παρ' ἀσπίδα na levo (kreni). 2. vojak s ščitom, težkooboroženec, hoplit. 3. NT kača ščitarka, gad.

ἀ-στράτευτος 2 (στρατεύω) kdor ni služil kot vojak, vojaščine oproščen.

αὐτ-ερέτης, ου, ὁ ki sam vesla, veslar in vojak obenem.

δεκα-στάτηρος 3 vojak, ki dobiva mesečno po deset staterov (= 40 K).

διμοιρῑ́της, ου, ὁ vojak, ki dobiva dvojno plačo (kot nagrado za svojo hrabrost).

ἐργάτης, ου, ὁ, fem. ἐργάτις, ιδος, ἡ 1. adi. delaven. 2. subst. delavec, poljedelec, izvršitelj, storilec; pren. τῆς ἀδικίας hudodelec NT; τῶν ἐν πολέμῳ vrl vojak.

ἰδιώτης, ου, ὁ (ἴδιος) 1. adi. a) brezposeln, brez dela, zaseben, privaten; b) neizkušen, neizveden ἰατρικῆς, ὄχλος dninarji. 2. subst. a) poedinec, posameznik, posamezen državljan, plebejec; pl. narod; opp. občina, država; b) zasebnik, navaden državljan (brez dostojanstva), opp. βασιλεύς itd.; prostak (vojak), opp. στρατηγός; c) v nasprotju z onim, ki se bavi z umetnostjo ali vedo: neizvedenec, neizvežbanec (opp. χειροτέχνης), lajik τινός, κατά τι; prozaik (opp. ποιητής Pl. Phaedr. 258 d; Conv. 178 b), nezdravnik (opp. ὁ ἰατρός); d) nerodnež, šušmar.

κατάλογος, ὁ (κατα-λέγω) naštevanje; zapisnik, seznam, popis, νεῶν popis brodovja, imenik (meščanov, ki morajo služiti v vojski), ἐκ καταλόγου στρατεύομαι sem vojak od predpisane vojaške dobe, οἱ ἐκ τοῦ καταλόγου za orožje sposobni državljani, καταλόγους ποιοῦμαι novačim, nabiram vojake.

κόρος², ep. κοῦρος [comp. ep. κουρότερος] 1. deček, (za orožje sposoben) mladenič, vojak, mlad junak; sin Διός. 2. adi. mlad(eniški), čil, krepek, plemenit.

λατρεία, ἡ, poet. λάτρευμα, ατος, τό (nav. pl.) [Et. od λάτρον plačilo, iz kor. lē(i), dobiti; lat. latro = prv. pom. najet vojak] služba (za plačo), rabota, tlaka; NT služba božja, bogočastje, πόνων λατρεύματα težavno robovanje; πολύχρυσα λατρεύματα sedež bogoslužja (z bogatimi zaobljubnimi darovi).

λοχῑ́της, ου, ὁ (λόχος) 1. vojak iste stotnije. 2. bojni drug, spremljevalec, tovariš.

μαχητής, οῦ, ὁ ep., dor. μαχατάς bojevnik, vojak, junak.

ξένος 3, ep. ion. ξεῖνος [Et. iz ξένϝος, ghs-enwos, ghs-: sor. lat. hostis (prv. pom. tujec), slov. gost, nem. Gast] 1. adi. tuj, inostranski, inozemski, nenavaden, nov, neznan, nevešč τινός, χθών, γαῖα tujina, ἐν ξέναισι χερσί v rokah tujcev; adv. ξένως ἔχω τινός tujec sem, neizkušen sem v čem. 2. subst. ὁ ξένος a) tujec, inostranec, prišlec; b) vojak-najemnik; c) gostinski prijatelj (gost in gostitelj), prijatelj, pobratim; v nagovoru: ὦ ξεῖνε dragi moj. 3. ἡ ξένη a) tujka, inostranka; b) (sc. χώρα) tuja dežela, tujina.

ὀπισθο-φύλαξ, ακος, ὁ vojak zadnje straže; pl. zadnja straža.

οὐρά, ἡ, ion. οὐρή [Et. iz ὀρσϝα, sor. ὄρρος iz orso-s, nem. Arsch (stvn. ars)] 1. rep. 2. pren. zadnja straža, zadnja četa, ὁ κατ' οὐράν vojak zadnje čete, κατ' οὐράν τινος za kom, za hrbtom.