izgrèd exceso m , disturbio m
povzročiti izgrede cometer excesos
politični izgredi disturbios políticos
Zadetki iskanja
- izgúba pérdida f ; privación f ; (deficit) déficit m
izguba časa (krvi, vida) pérdida de tiempo (de sangre, de vista)
težka izguba una gran pérdida
izguba na višini (aer) pérdida de altura
izguba državljanskih pravic privación de derechos cívicos, interdicción f civil
imeti izgubo sufrir una pérdida
povzročiti izgubo causar (ali ocasionar) una pérdida
proda(ja)ti z izgubo vender con pérdida - izumrtje samostalnik
1. (o živih bitjih) ▸ kihalás, kipusztulásizumrtje dinozavrov ▸ dinoszauruszok kihalásaizumrtje neandertalcev ▸ neandervölgyiek kihalásaizumrtje rodbine ▸ nemzetség kihalásaizumrtje dinastije ▸ dinasztia kihalásaizumrtje mamutov ▸ mamutok kihalásanevarnost izumrtja ▸ kihalás veszélyemnožično izumrtje ▸ tömeges kihalásobsojen na izumrtje ▸ kihalásra ítéltobvarovati pred izumrtjem ▸ kipusztulástól megvédrešiti pred izumrtjem ▸ kihalástól megmentpovzročiti izumrtje ▸ kipusztulást okozpreprečiti izumrtje ▸ kihalást megakadályozizumrtje grozi komu ▸ kihalás fenyeget valamitna robu izumrtja ▸ a kihalás szélénna pragu izumrtja ▸ a kihalás szélénDanes je populacija risa genetsko izrazito osiromašena in na robu izumrtja. ▸ Napjainkra a hiúzállomány súlyosan megfogyatkozott genetikailag és kihalás fenyegeti.
2. (o dejavnosti ali predmetu) ▸ kihalás, megszűnés
Ob stalnem poudarjanju popolnoma električne vožnje se zdi, da so motorji na notranje zgorevanje pred izumrtjem. ▸ Úgy tűnik, hogy a teljes mértékben elektromos motorok folyamatos előtérbe kerülésével a belső égésű motorok el fognak tűnni.
Jeziku novozelandskih domorodcev je grozilo izumrtje. ▸ Az új-zélandi őslakosok nyelvét kihalás fenyegette.
Z izumrtjem tolarja na Bledu nimajo težav, saj je bil evro že prejšnja leta glavno plačilno sredstvo. ▸ Blednek nem okoz gondot a tollár megszűnése, mivel az elmúlt években az euró volt a fő fizetőeszköz.
3. (o kraju) ▸ kihalás
Vsi hodimo tja, saj zaradi izumrtja mestnih središč druge izbire nimamo. ▸ Mindannyian azért járunk oda, mert a városközpontok kihalásával nincs más választásunk. - izzvati (izzôvem) izzivati herausfordern, provozieren; (povzročiti) hervorrufen, heraufbeschwören, burne reakcije, prepire, vojno: entfesseln
izzvati ugovore auf Widerspruch stoßen
izzvati prepir namerno: einen Streit vom Zaun brechen
biologija, medicina, kemija reakcije: auslösen
kar je mogoče izzvati reakcija: auslösbar - joie [žwa] féminin veselje, radost; pluriel zabave, užitki
avec joie z veseljem
plein, rempli de joie ves vesel, radosten
joie maligne škodoželjnost
joie de vivre veselje do življenja
fille féminin de joie lahkoživka, prostitutka
feu masculin de joie (kresni) ogenj (na prostem)
rayonnant de joie žareč od veselja
se donner de quelque chose à cœur joie nekaj popolno uživati, si privoščiti, popolnoma se predati čemu
être au comble de sa joie skakati od veselja
faire la joie de quelqu'un biti komu v veselje
se faire une joie de quelque chose najti veselje v čem
mettre en joie razveseliti, povzročiti veselje pri
ne pas se sentir de joie biti ves iz sebe od veselja - kontrovêrza controverse ženski spol , discussion ženski spol , polémique ženski spol
povzročiti ostro kontroverzo soulever (ali provoquer) une vive controverse - krč medicina cramp; convulsion; spasm
mrtvični krč (tetanus) lockjaw
nauk o krčih spasmology
nagnjenje h krčem spasmophilia
krč me je prijel I caught cramp, I was seized with cramp
dobiti bolezenski napad krča to go into convulsions; to have a bad attack of cramp
povzročiti krče to affect with cramp, to cramp
želodčni krči cramps pl, spasm in the stomach - kríza crise ženski spol
denarna (finančna, gospodarska, socialna, svetovna) kriza crise monétaire (financière, économique, sociale, mondiale)
ministrska (vladna) kriza crise ministérielle (gouvernementale)
bliža se kriza une crise se prépare (ali menace)
povzročiti (prestajati) krizo déclencher (traverser ali subir) une crise
krizno obdobje période ženski spol de crise - kríza crisis f
denarna (finančna, gospodarska, socialna, svetovna) kriza crisis monetaria (financiera, económica, social, mundial)
biti v krizi pasar (ali atravesar) una crisis
bliža se kriza se avecina una crisis
ministrska (vladna) kriza crisis ministerial (gubernamental)
povzročiti (prestajati) krizo provocar (atravesar) una crisis - laugh1 [la:f ameriško læf] samostalnik
smeh
horse-laugh porogljiv krohot
for laughs (samo) za šalo
to break into a laugh prasniti v smeh
to have (ali get) the laugh of nekomu se kot zadnji smejati, triumfirati nad kom
to have the laugh on s.o rogati se komu
to have a good laugh at s.th. prisrčno se čemu smejati
to have the laugh on one's side skupno se komu smejati
the laugh is against him smejejo se mu
to raise a laugh v smeh spraviti, povzročiti splošno veselost
to join in the laugh pridružiti se splošnemu smehu, razumeti šalo
ameriško he is a laugh smešen je - Laus, die, (-, Läuse) Tierkunde uš; Befallensein mit Läusen Medizin ušivost; jemandem eine Laus in den Pelz setzen vznemiriti (koga), povzročiti (komu) težave; X ist eine Laus über die Leber gelaufen Xa je nekaj spravilo v slabo voljo
- lemon [lémən] samostalnik
botanika limona, limonovec; citronasta barva
sleng neprivlačno dekle; popoln polom; kvarilec zabave
pogovorno the answer is a lemon bedast odgovor na bedasto vprašanje
sleng to hand s.o. a lemon prevarati koga, povzročiti komu neprijetnost - lepljívost stickiness, glutinosity, adhesive power; adhesiveness; viscosity
povzročiti lepljívost to glutinize - lētum -ī, n, stlat. in pesn. beseda, klas. le v slovesnem ali vznesenem govoru = mors
1. smrt: letum sibi consciscere Lucr. (redkeje brez sibi: alio modo … consciscam letum Pl.), qui sibi letum insontes peperere manu V. ki so si … zadali smrt s svojo roko, ki so se … sami usmrtili, ki so … naredili samomor; (pesn.) aliquem leto dare koga izročiti smrti = koga usmrtiti, ubiti: Pac. fr., quorum liberi leto dati sunt in bello Enn. ap. Non., milia multa daret leto V.; od tod (star. izraz, poseb. v naznanilih smrti) leto datus est preminul je, umrl je: ollus (= ille) leto datus est Varr., sos (= suos) leto datos divos habento Tab. XII ap. Ci. umrle svojce; turpi leto perire Ci. ep., eodem sibi leto … esse pereundum Ci. da mora umreti enake smrti, leto potiri Ci. poet. polastiti se smrti, dobiti v delež smrt = umreti, mortis letique potitus Lucr., leto afficere aliquem L. smrt zadati komu, usmrtiti koga, pari leto affectus est Lysimachus ab Seleuco N., pro patria letum oppetere L., leto absumi L., letum ferre V. smrt povzročiti (povzročati), zada(ja)ti, eripui … leto me V., virgo, quae laborantes utero puellas ter vocata audis adimisque leto H., ostentant omnia letum Cat., iam mala finissem leto Tib., mille modis leti miseros mors una fatigat Stat.
2. metaf. uničenje, pogibel, poguba, propad, ugonobitev: tenuīs Teucrûm res eripe leto V., si sciens fallo, tum me, Iuppiter optime maxime, domum familiam remque meam pessimo leto afficias Formula vetus ap. L. - lieu [ljö] masculin kraj, mesto, prostor; pluriel bivališče (hiša, stanovanje)
en premier, second lieu na prvem, drugem mestu
en dernier lieu na zadnjem mestu, končno
au lieu de namesto
au lieu que namesto da, medtem ko
en haut lieu na visokem mestu, pri oblasti, pri oblastnikih
lieu commun banalnost, trivialnost
lieu de naissance rojstni kraj
lieu de travail delovno mesto
lieux pluriel saints sveti kraji (Jeruzalem, Palestina)
lieu du domicile kraj stalnega bivališča
lieu de pélerinage božja pot
lieu de la scène prizorišče
lieu de rassemblement zbirališče
lieu du supplice morišče
lieu touristique turističen kraj
lieu de départ odhodni kraj
lieu de destination namenilni kraj
en lieu de sûreté na varnem
lieu public javen prostor (kino, kavarna itd.)
lieux pluriel d'aisances stranišče, latrina
mauvais lieu razvpita hiša (kraj), hiša razuzdanosti
les hauts lieux prizorišče velikih dejanj
en tous lieux vsepovsod
en temps et lieu ob primernem času in na primernem mestu
sur les lieux na mestu
se rendre sur les lieux (o policiji) iti na kraj prestopka, zločina
avoir lieu vršiti se, goditi se
avoir lieu de imeti povod za
n'avoir ni feu ni lieu, être sans feu ni lieu ne imeti strehe nad glavo, ne imeti stalnega bivališča
il y a tout lieu de croire que ... zelo verjetno je, da ..., vse kaže, da ...
s'il y a lieu če bo treba
il n'y a lieu de s'inquiéter ni potrebno se vznemirjati
donner lieu dati povod, povzročiti
donner lieu de upravičevati, dovoljevati
ce n'est pas le lieu de discuter tu ni primerno mesto za diskusijo
tenir lieu de nadomestiti - linternilla ženski spol (električna) žepna svetilka
lío m sveženj, cula; zmeda, dirindaj
armar un linternilla povzročiti zmedo
hacerse un linternilla zaiti v zmedo
tener linternillas opravljati umazane posle, slab glas uživati - lišáj botanika lichen; medicina eruption, skin complaint, skin disease, tetter, lichen
pasasti lišáj medicina shingles pl
dobiti lišáj medicina to tetter
imeti lišáj to be tettered
povzročiti lišáj to tetter - malentendu [malɑ̃tɑ̃dü] masculin nesporazum
provoquer, dissiper un malentendu povzročiti, odpraviti nesporazum - malheur [malœr] masculin nesreča, nezgoda; smola; nesrečna zvezda; žalost, beda; škoda
malheur! gorje!
malheur aux vaincus! malheur à toi! gorje premaganim! gorje tebi!
par malheur na nesrečo
pour mon malheur v, na mojo nesrečo
pour comble de malheur da bo nesreča še večja, vrh vse nesreče
oiseau masculin de malheur oseba, ki prinaša nesrečo
encore cette pluie de malheur (familier) spet ta nesrečni, presneti dež!
un malheur est vite arrivé nesreča se hitro zgodi
un malheur n'arrive, ne vient jamais seul nesreča ne pride nikdar sama
c'est un malheur to je križ, to je nesreča
faire un malheur povzročiti nesrečo, škodo
jouer de malheur imeti, doživljati nesrečo za nesrečo, imeti stalno smolo
porter malheur prinašati nesrečo
à quelque chose malheur est bon (proverbe) tudi v nesreči je kaj dobrega
le malheur des uns fait le bonheur des autres (proverbe) kar je za enega nesreča, je za drugega sreča - manija samostalnik
1. (obsedenost; pretirana aktivnost) ▸ mániaprava manija ▸ igazi mániaborzna manija ▸ tőzsdemániapotrošniška manija ▸ fogyasztói mánia, fogyasztási mániapostati manija ▸ mániává válik, mániává fajulZdrava prehrana se mi zdi pomembna, dokler ne postane manija ali, še najhuje, modna muha. ▸ Az egészséges táplálkozást addig tartom fontosnak, amíg nem fajul mániává, vagy ami a legrosszabb, divathóborttá.manija zajame koga ▸ mánia keríti hatalmába, mánia uralkodik el rajtaV začetku sedemnajstega stoletja je osrednjo Evropo zajela prava manija lova na čarovnice. ▸ A tizenhetedik század elején Közép-Európát boszorkányüldözési mánia kerítette hatalmába.nakupovalna manija ▸ vásárlási mániasprožiti manijo ▸ mániát kiváltpovzročiti manijo ▸ mániát okozManija ustanavljanja velikih zabaviščnih parkov se v zadnjih letih širi tudi v Evropo. ▸ A nagy vidámparkok létesítése iránti mánia az elmúlt években Európára is átterjedt.
2. neštevno (duševna bolezen) ▸ mániafaza manije ▸ mánia fázisaisimptomi manije ▸ mánia tüneteizdraviti manijo ▸ mánia kezeléseČe človeka z bipolarno motnjo zdravijo z antidepresivom, obstaja možnost, da bodo pospešili prehod iz depresije v manijo. ▸ Ha egy bipoláris zavarban szenvedő személyt antidepresszánssal kezelnek, fennáll annak az esélye, hogy felgyorsítják a depresszióból a mániába való átmenetet.