Franja

Zadetki iskanja

  • izgrèd exceso m , disturbio m

    povzročiti izgrede cometer excesos
    politični izgredi disturbios políticos
  • izgúba pérdida f ; privación f ; (deficit) déficit m

    izguba časa (krvi, vida) pérdida de tiempo (de sangre, de vista)
    težka izguba una gran pérdida
    izguba na višini (aer) pérdida de altura
    izguba državljanskih pravic privación de derechos cívicos, interdicción f civil
    imeti izgubo sufrir una pérdida
    povzročiti izgubo causar (ali ocasionar) una pérdida
    proda(ja)ti z izgubo vender con pérdida
  • izumrtje samostalnik
    1. (o živih bitjih) ▸ kihalás, kipusztulás
    izumrtje dinozavrov ▸ dinoszauruszok kihalása
    izumrtje neandertalcev ▸ neandervölgyiek kihalása
    izumrtje rodbine ▸ nemzetség kihalása
    izumrtje dinastije ▸ dinasztia kihalása
    izumrtje mamutov ▸ mamutok kihalása
    nevarnost izumrtja ▸ kihalás veszélye
    množično izumrtje ▸ tömeges kihalás
    obsojen na izumrtje ▸ kihalásra ítélt
    obvarovati pred izumrtjem ▸ kipusztulástól megvéd
    rešiti pred izumrtjem ▸ kihalástól megment
    povzročiti izumrtje ▸ kipusztulást okoz
    preprečiti izumrtje ▸ kihalást megakadályoz
    izumrtje grozi komu ▸ kihalás fenyeget valamit
    na robu izumrtja ▸ a kihalás szélén
    na pragu izumrtja ▸ a kihalás szélén
    Danes je populacija risa genetsko izrazito osiromašena in na robu izumrtja. ▸ Napjainkra a hiúzállomány súlyosan megfogyatkozott genetikailag és kihalás fenyegeti.

    2. (o dejavnosti ali predmetu) ▸ kihalás, megszűnés
    Ob stalnem poudarjanju popolnoma električne vožnje se zdi, da so motorji na notranje zgorevanje pred izumrtjem. ▸ Úgy tűnik, hogy a teljes mértékben elektromos motorok folyamatos előtérbe kerülésével a belső égésű motorok el fognak tűnni.
    Jeziku novozelandskih domorodcev je grozilo izumrtje. ▸ Az új-zélandi őslakosok nyelvét kihalás fenyegette.
    Z izumrtjem tolarja na Bledu nimajo težav, saj je bil evro že prejšnja leta glavno plačilno sredstvo. ▸ Blednek nem okoz gondot a tollár megszűnése, mivel az elmúlt években az euró volt a fő fizetőeszköz.

    3. (o kraju) ▸ kihalás
    Vsi hodimo tja, saj zaradi izumrtja mestnih središč druge izbire nimamo. ▸ Mindannyian azért járunk oda, mert a városközpontok kihalásával nincs más választásunk.
  • izzvati (izzôvem) izzivati herausfordern, provozieren; (povzročiti) hervorrufen, heraufbeschwören, burne reakcije, prepire, vojno: entfesseln
    izzvati ugovore auf Widerspruch stoßen
    izzvati prepir namerno: einen Streit vom Zaun brechen
    biologija, medicina, kemija reakcije: auslösen
    kar je mogoče izzvati reakcija: auslösbar
  • joie [žwa] féminin veselje, radost; pluriel zabave, užitki

    avec joie z veseljem
    plein, rempli de joie ves vesel, radosten
    joie maligne škodoželjnost
    joie de vivre veselje do življenja
    fille féminin de joie lahkoživka, prostitutka
    feu masculin de joie (kresni) ogenj (na prostem)
    rayonnant de joie žareč od veselja
    se donner de quelque chose à cœur joie nekaj popolno uživati, si privoščiti, popolnoma se predati čemu
    être au comble de sa joie skakati od veselja
    faire la joie de quelqu'un biti komu v veselje
    se faire une joie de quelque chose najti veselje v čem
    mettre en joie razveseliti, povzročiti veselje pri
    ne pas se sentir de joie biti ves iz sebe od veselja
  • kontrovêrza controverse ženski spol , discussion ženski spol , polémique ženski spol

    povzročiti ostro kontroverzo soulever (ali provoquer) une vive controverse
  • krč medicina cramp; convulsion; spasm

    mrtvični krč (tetanus) lockjaw
    nauk o krčih spasmology
    nagnjenje h krčem spasmophilia
    krč me je prijel I caught cramp, I was seized with cramp
    dobiti bolezenski napad krča to go into convulsions; to have a bad attack of cramp
    povzročiti krče to affect with cramp, to cramp
    želodčni krči cramps pl, spasm in the stomach
  • kríza crise ženski spol

    denarna (finančna, gospodarska, socialna, svetovna) kriza crise monétaire (financière, économique, sociale, mondiale)
    ministrska (vladna) kriza crise ministérielle (gouvernementale)
    bliža se kriza une crise se prépare (ali menace)
    povzročiti (prestajati) krizo déclencher (traverser ali subir) une crise
    krizno obdobje période ženski spol de crise
  • kríza crisis f

    denarna (finančna, gospodarska, socialna, svetovna) kriza crisis monetaria (financiera, económica, social, mundial)
    biti v krizi pasar (ali atravesar) una crisis
    bliža se kriza se avecina una crisis
    ministrska (vladna) kriza crisis ministerial (gubernamental)
    povzročiti (prestajati) krizo provocar (atravesar) una crisis
  • laugh1 [la:f ameriško læf] samostalnik
    smeh

    horse-laugh porogljiv krohot
    for laughs (samo) za šalo
    to break into a laugh prasniti v smeh
    to have (ali get) the laugh of nekomu se kot zadnji smejati, triumfirati nad kom
    to have the laugh on s.o rogati se komu
    to have a good laugh at s.th. prisrčno se čemu smejati
    to have the laugh on one's side skupno se komu smejati
    the laugh is against him smejejo se mu
    to raise a laugh v smeh spraviti, povzročiti splošno veselost
    to join in the laugh pridružiti se splošnemu smehu, razumeti šalo
    ameriško he is a laugh smešen je
  • Laus, die, (-, Läuse) Tierkunde; Befallensein mit Läusen Medizin ušivost; jemandem eine Laus in den Pelz setzen vznemiriti (koga), povzročiti (komu) težave; X ist eine Laus über die Leber gelaufen Xa je nekaj spravilo v slabo voljo
  • lemon [lémən] samostalnik
    botanika limona, limonovec; citronasta barva
    sleng neprivlačno dekle; popoln polom; kvarilec zabave

    pogovorno the answer is a lemon bedast odgovor na bedasto vprašanje
    sleng to hand s.o. a lemon prevarati koga, povzročiti komu neprijetnost
  • lepljívost stickiness, glutinosity, adhesive power; adhesiveness; viscosity

    povzročiti lepljívost to glutinize
  • lētum -ī, n, stlat. in pesn. beseda, klas. le v slovesnem ali vznesenem govoru = mors

    1. smrt: letum sibi consciscere Lucr. (redkeje brez sibi: alio modo … consciscam letum Pl.), qui sibi letum insontes peperere manu V. ki so si … zadali smrt s svojo roko, ki so se … sami usmrtili, ki so … naredili samomor; (pesn.) aliquem leto dare koga izročiti smrti = koga usmrtiti, ubiti: Pac. fr., quorum liberi leto dati sunt in bello Enn. ap. Non., milia multa daret leto V.; od tod (star. izraz, poseb. v naznanilih smrti) leto datus est preminul je, umrl je: ollus (= ille) leto datus est Varr., sos (= suos) leto datos divos habento Tab. XII ap. Ci. umrle svojce; turpi leto perire Ci. ep., eodem sibi leto … esse pereundum Ci. da mora umreti enake smrti, leto potiri Ci. poet. polastiti se smrti, dobiti v delež smrt = umreti, mortis letique potitus Lucr., leto afficere aliquem L. smrt zadati komu, usmrtiti koga, pari leto affectus est Lysimachus ab Seleuco N., pro patria letum oppetere L., leto absumi L., letum ferre V. smrt povzročiti (povzročati), zada(ja)ti, eripui … leto me V., virgo, quae laborantes utero puellas ter vocata audis adimisque leto H., ostentant omnia letum Cat., iam mala finissem leto Tib., mille modis leti miseros mors una fatigat Stat.

    2. metaf. uničenje, pogibel, poguba, propad, ugonobitev: tenuīs Teucrûm res eripe leto V., si sciens fallo, tum me, Iuppiter optime maxime, domum familiam remque meam pessimo leto afficias Formula vetus ap. L.
  • lieu [ljö] masculin kraj, mesto, prostor; pluriel bivališče (hiša, stanovanje)

    en premier, second lieu na prvem, drugem mestu
    en dernier lieu na zadnjem mestu, končno
    au lieu de namesto
    au lieu que namesto da, medtem ko
    en haut lieu na visokem mestu, pri oblasti, pri oblastnikih
    lieu commun banalnost, trivialnost
    lieu de naissance rojstni kraj
    lieu de travail delovno mesto
    lieux pluriel saints sveti kraji (Jeruzalem, Palestina)
    lieu du domicile kraj stalnega bivališča
    lieu de pélerinage božja pot
    lieu de la scène prizorišče
    lieu de rassemblement zbirališče
    lieu du supplice morišče
    lieu touristique turističen kraj
    lieu de départ odhodni kraj
    lieu de destination namenilni kraj
    en lieu de sûreté na varnem
    lieu public javen prostor (kino, kavarna itd.)
    lieux pluriel d'aisances stranišče, latrina
    mauvais lieu razvpita hiša (kraj), hiša razuzdanosti
    les hauts lieux prizorišče velikih dejanj
    en tous lieux vsepovsod
    en temps et lieu ob primernem času in na primernem mestu
    sur les lieux na mestu
    se rendre sur les lieux (o policiji) iti na kraj prestopka, zločina
    avoir lieu vršiti se, goditi se
    avoir lieu de imeti povod za
    n'avoir ni feu ni lieu, être sans feu ni lieu ne imeti strehe nad glavo, ne imeti stalnega bivališča
    il y a tout lieu de croire que ... zelo verjetno je, da ..., vse kaže, da ...
    s'il y a lieu če bo treba
    il n'y a lieu de s'inquiéter ni potrebno se vznemirjati
    donner lieu dati povod, povzročiti
    donner lieu de upravičevati, dovoljevati
    ce n'est pas le lieu de discuter tu ni primerno mesto za diskusijo
    tenir lieu de nadomestiti
  • linternilla ženski spol (električna) žepna svetilka

    lío m sveženj, cula; zmeda, dirindaj
    armar un linternilla povzročiti zmedo
    hacerse un linternilla zaiti v zmedo
    tener linternillas opravljati umazane posle, slab glas uživati
  • lišáj botanika lichen; medicina eruption, skin complaint, skin disease, tetter, lichen

    pasasti lišáj medicina shingles pl
    dobiti lišáj medicina to tetter
    imeti lišáj to be tettered
    povzročiti lišáj to tetter
  • malentendu [malɑ̃tɑ̃dü] masculin nesporazum

    provoquer, dissiper un malentendu povzročiti, odpraviti nesporazum
  • malheur [malœr] masculin nesreča, nezgoda; smola; nesrečna zvezda; žalost, beda; škoda

    malheur! gorje!
    malheur aux vaincus! malheur à toi! gorje premaganim! gorje tebi!
    par malheur na nesrečo
    pour mon malheur v, na mojo nesrečo
    pour comble de malheur da bo nesreča še večja, vrh vse nesreče
    oiseau masculin de malheur oseba, ki prinaša nesrečo
    encore cette pluie de malheur (familier) spet ta nesrečni, presneti dež!
    un malheur est vite arrivé nesreča se hitro zgodi
    un malheur n'arrive, ne vient jamais seul nesreča ne pride nikdar sama
    c'est un malheur to je križ, to je nesreča
    faire un malheur povzročiti nesrečo, škodo
    jouer de malheur imeti, doživljati nesrečo za nesrečo, imeti stalno smolo
    porter malheur prinašati nesrečo
    à quelque chose malheur est bon (proverbe) tudi v nesreči je kaj dobrega
    le malheur des uns fait le bonheur des autres (proverbe) kar je za enega nesreča, je za drugega sreča
  • manija samostalnik
    1. (obsedenost; pretirana aktivnost) ▸ mánia
    prava manija ▸ igazi mánia
    borzna manija ▸ tőzsdemánia
    potrošniška manija ▸ fogyasztói mánia, fogyasztási mánia
    postati manija ▸ mániává válik, mániává fajul
    Zdrava prehrana se mi zdi pomembna, dokler ne postane manija ali, še najhuje, modna muha. ▸ Az egészséges táplálkozást addig tartom fontosnak, amíg nem fajul mániává, vagy ami a legrosszabb, divathóborttá.
    manija zajame koga ▸ mánia keríti hatalmába, mánia uralkodik el rajta
    V začetku sedemnajstega stoletja je osrednjo Evropo zajela prava manija lova na čarovnice. ▸ A tizenhetedik század elején Közép-Európát boszorkányüldözési mánia kerítette hatalmába.
    nakupovalna manija ▸ vásárlási mánia
    sprožiti manijo ▸ mániát kivált
    povzročiti manijo ▸ mániát okoz
    Manija ustanavljanja velikih zabaviščnih parkov se v zadnjih letih širi tudi v Evropo. ▸ A nagy vidámparkok létesítése iránti mánia az elmúlt években Európára is átterjedt.

    2. neštevno (duševna bolezen) ▸ mánia
    faza manije ▸ mánia fázisai
    simptomi manije ▸ mánia tünetei
    zdraviti manijo ▸ mánia kezelése
    Če človeka z bipolarno motnjo zdravijo z antidepresivom, obstaja možnost, da bodo pospešili prehod iz depresije v manijo. ▸ Ha egy bipoláris zavarban szenvedő személyt antidepresszánssal kezelnek, fennáll annak az esélye, hogy felgyorsítják a depresszióból a mániába való átmenetet.