Franja

želez|o [é] srednji spol (-a …) kemija das Eisen; tehnika -eisen, der -stahl (cerijevo Zereisen, kotno Winkeleisen, kovano, kovno Schmiedeeisen, krivilno Dreheisen, lito [Gußeisen] Gusseisen, manganovo Manganeisen, meteorno/meteorsko Meteoreisen, nikljevo Nickelstahl, Nickeleisen, okroglo Rundeisen, profilno Formstahl, Profileisen, surovo Roheisen, tračno, trakasto Flacheisen, Bandeisen, trirobo Dreikantstahl, valjano Walzeisen, armaturno, betonsko Armierungseisen, Bewehrungseisen, gladko betonsko Rundstahl, gradbeno Baustahl, gugalno Granierstahl, gradbeništvo, arhitektura za zavetrovanje Windeisen)
gobasto železo der Eisenschwamm
staro železo altes Eisen (tudi figurativno), das Alteisen, der Schrott
dati v staro železo ladjo, naprave: verschrotten
ki predeluje železo [eisenverarbeitend] Eisen verarbeitend
ki vsebuje železo ruda, kamen: eisenschüssig, eisenführend, kemija voda, spojina: eisenhaltig
kisla voda, ki vsebuje železo der Eisensäuerling
trd kot železo eisenhart
stiskalnica za staro železo die Schrottpresse
sveder za železo der Eisenbohrer
žaga za železo die Eisensäge
…železa Eisen-
(pomanjkanje der Eisenmangel, presnavljanje der Eisenstoffwechsel, pridobivanje die Eisengewinnung, rudnik das Eisenbergwerk, vsebnost der Eisengehalt)
iz železa aus Eisen, Eisen-
izdelek iz železa die Eisenarbeit, die Eisenware
(iz litega [Eisengußware] Eisengussware)
iz kovanega železa schmiedeeisern, izdelek: das Eisenwerk
iz litega železa [Guß] Guss-
(cev das [Gußrohr] Gussrohr, žleb die [Gußrinne] Gussrinne)
obit z železom eisenbeschlagen
trgovec s starim železom der Alteisenhändler, Schrotthändler
figurativno kuj železo, dokler je vroče man soll das Eisen schmieden, solange es heiß ist
imeti več želez v ognju zwei/mehrere Eisen im Feuer haben

železo samostalnik
1. (kemijski element) ▸ vasSopomenke: Fe

2. (izdelek iz železa) ▸ vasPovezane iztočnice: lito železo, rebrasto železo, staro železo, armaturno železo

živíla provisions pl, victuals pl, foodstuffs pl

dobavitelj caterer
trgovec z živíli dealer in foodstuffs
trgovina z živíli grocery, grocer's (shop), food shop
živíla v konzervah canned food
pomanjkanje živíl food shortage
racioniranje živíl food rationing
imeti živíla racionirana to have food rationing, to be put on rations

živílo aliment moški spol

živila comestibles moški spol množine, substances alimentaires (ali nutritives), vivres moški spol množine
oskrba z živili ravitaillement moški spol, approvisionnement moški spol
pomanjkanje živil pénurie ženski spol (ali disette ženski spol, rareté ženski spol) de(s) vivres
trgovina z živili commerce moški spol de produits alimentaires (ali de l'alimentation), (v ožjem smislu) commerce de comestibles, épicerie ženski spol

živílo alimento m

živila pl comestibles m pl, sustancias f pl alimenticias, víveres m pl
oskrba z živili aprovisionamiento m; abastecimiento m
oskrbovati z živili abastecer de víveres, aprovisionar
pomanjkanje živil escasez f de víveres
trgovina z živili tienda f de comestibles

ἀλιμενότης, ητος, ἡ (λιμήν) pomanjkanje pristanišč.

ἀμιξία, ἡ (ἄμικτος) slab promet; ἀλλήλων pomanjkanje medsebojnega občevanja, odljudnost; χρημάτων slab denaren promet, pomanjkanje denarja.

ἀμουσία, ἡ pomanjkanje izobrazbe, neizobraženost.

ἀνυδρία, ἡ pomanjkanje vode, suša.

ἀπειρό-κακος 2 kdor ne pozna zla ali bolečine; τὸ ἀπειρόκακον pomanjkanje slabih izkušenj, dobrodušnost, dobro srce.

ἀπιστία, ἡ, ion. -ίη (ἄπιστος) 1. pomanjkanje vere; NT nevera, slaba vera; nezaupnost, sum(nja), dvom; ὑπὸ ἀπιστίης radi nezaupnosti = ker ni veroval, ἀπιστίαν ἔχω περί τινος dvomim. 2. nezanesljivost, nezvestoba, nestanovitnost πρός τινα. 3. neverjetnost ἐς ἀπ. ἀπῖκται to se ne more več verjeti; ἐς ἀπιστίαν καταπίπτω sem, postanem neverjeten.

ἀπορέω (ἄ-πορος) 1. act. a) sem brez izhoda, ne vem izhoda, sem v zadregi, v negotovosti, omahujem, ne vem, ne znam si pomagati; τινί, περί τινος, πρός, εἴς τι, z acc. (ozira) τὴν ἔλασιν, ταῦτα glede na to; pogosto s sledecim zavisnim vprašanjem: ἀπορῶ, ὅτι λέξω ne vem, kaj naj rečem; b) sem brez (sredstev) pripomočkov, sem v stiski, trpim pomanjkanje, nimam česa τινός. 2. med. pridem v zadrego, sem v zadregi zaradi česa ἀπό τινος, τάδε.

ἀπορία, ἡ (ἄ-πορος) kjer ni izhoda ali sredstev 1. zadrega, pomanjkanje (potov), negotovost, obupen položaj; τοῦ μὴ ἡσυχάζειν nemožnost mirovati. 2. pomanjkanje, stiska, sila, težava, siromaštvo. 3. neodločnost, dvom(ljivost); težkoča.

ἀρρυθμία, ἡ pomanjkanje umerjenosti (takta); nesomernost, nepravilnost, nerednost, neubranost.

ἀρρωστία, ἡ bolezen, slabost (osob. moralna); pomanjkanje trdne volje, malosrčnost, nesposobnost, τινός za kaj.

ἀσυμμετρία, ἡ pomanjkanje pravega razmerja, nerazmernost, nerazmerje.

ἀσχολία, ἡ pomanjkanje prostega časa, posel, opravek, ovira; ἀσχολίαν ἄγω (ἔχω) imam opravke, nimam časa, ἀσχολίαν παρέχω oviram, zadržujem koga τινί, z inf. in μή: oviran sem, kaj storiti.

ἀφιλία, ἡ (ἄ-φιλος) kjer ni prijateljev, pomanjkanje prijateljev, osamelost.

ἀχρηματία, ἡ pomanjkanje denarja, uboštvo, revščina.

δεύτερος 3 [Et. sor. z δεύομαι trpim pomanjkanje, zaostajam za, at. δέομαι, gl. δέω] 1. drugi (po številu, času in vrsti), naslednji, nadaljnji, poznejši, ἐμεῖο δεύτεροι za menoj, po moji smrti; δεύτερος αὐτός on in še eden, samodrug; δευτέρῳ ἔτει τούτων drugo leto potem; adv. (τὸ) δεύτερον = ἐκ δευτέρου NT drugikrat, drugič, zopet. 2. drugi (po vrednosti, dostojanstvu, činu), manjši, nižji, slabši; δεύτερος γίγνομαι dobim drugo darilo ali nagrado; οὐδενὸς δεύτερός εἰμι ne zaostanem za nobenim; τὰ δεύτερα = δευτερεῖα drugo darilo, druga nagrada; δεύτερα ἡγέομαι smatram za manj vredno, ni mi mar česa.