Franja

krč medicina cramp; convulsion; spasm

mrtvični krč (tetanus) lockjaw
nauk o krčih spasmology
nagnjenje h krčem spasmophilia
krč me je prijel I caught cramp, I was seized with cramp
dobiti bolezenski napad krča to go into convulsions; to have a bad attack of cramp
povzročiti krče to affect with cramp, to cramp
želodčni krči cramps pl, spasm in the stomach

kŕčen convulsivo

krčni napad ataque m convulsivo
krčna žila variz f

Kriegspfad, der, auf dem Kriegspfad sein figurativ odpravljati se/spustiti se v napad

krílen¹ (-lna -o) adj. dell'ala, delle ali, alare:
krilna kost osso alare
voj. krilni napad attacco alle, sulle ali
strojn. krilna črpalka pompa ad alette
strojn. krilna matica dado ad alette
šport. krilni igralec mediano
um. krilni oltar trittico
muz. krilni rog flicorno
obl. krilni zavih sessitura

kriminal samostalnik
1. (kazniva dejavnost) ▸ bűnözésNapad se je zgodil sredi belega dne v četrti, ki ni znana po nasilju ali kriminalu. ▸ A támadás fényes nappal történt egy ismert környéken, amely nem az erőszakról vagy a bűnözésről ismert.
Povezane iztočnice: organizirani kriminal, gospodarski kriminal, kibernetski kriminal

2. neformalno (nesprejemljivo početje) ▸ bűncselekmény, bűnözés, bűntény
Če bi se zanjo odločili, bi vrgli stran vsaj tri milijarde tolarjev, kar bi bil pravi kriminal. ▸ Ha úgy döntöttünk volna, hogy megtesszük, akkor legalább hárommilliárd tollárt dobtunk volna ki, ami valóságos bűncselekmény lett volna.
To ni politika, to je čisti kriminal. ▸ Ez nem politika, ez tiszta bűnözés.

križarka samostalnik
1. (vojna ladja) ▸ cirkálóPovezane iztočnice: oklepna križarka, težka križarka, protiletalska križarka, pomožna križarka, raketna križarka

2. (potniška ladja) ▸ tengerjáró, tengerjáró hajó, óceánjáróVelik hit pa so letos križarjenja z razkošnimi križarkami. ▸ Idén nagy sláger a luxus tengerjárókon tett körutazás.

3. v filmih (vesoljska ladja) ▸ cirkáló
4. neformalno (veliko vozilo) ▸ csatahajó, cirkáló, izomautóReprezentančno vozilo na videz spominja na ameriške cestne križarke. ▸ A reprezentatív jármű emlékeztet az amerikai országúti cirkálókra.
Kolesa, narejena iz ogljikovih vlaken, so prave cestne križarke, ki se ne branijo velikih hitrosti. ▸ A szénszálas kerekek igazi országúti cirkálókhoz méltóak, melyek nem riadnak meg a nagy sebességtől.

5. (raketni izstrelek) ▸ cirkálóNapad naj bi izvedli z avtomatskimi raketami križarkami, da bi bilo tveganje te ameriške enote kar najmanjše. ▸ A támadást automatikus cirkálórakétákkal kellett volna végrehajtani, hogy minimálisra csökkentsék ennek az amerikai csapatnak a veszélyeztetettségét.

lacessītiō -ōnis, f (lacessere) izzivanje (za napad), streljavkanje, streljarjenje: Amm.

lacessō -ere -īvī (-iī) -ītum (intens. glag. lacere, prim. facessere: facere) „izvabljati“, od tod

1. (raz)dražiti, vzdražiti, izz(i)vati, poz(i)vati k čemu, na kaj, nagajati komu, nadlegovati, vznemiriti (vznemirjati), napasti (napadati) koga, lotiti (lotevati) se koga, ne da(ja)ti komu miru; abs.: is … desinat lacessere Ter., vetus si poëta non lacessisset prior Ter., ad lacessendum C. na napad; večinoma z acc. personae ali pooseb. stvari: nihil supra deos lacesso (sc. precibus) H. za nič drugega ne nadlegujem (glušim) bogov, l. asperum tactu leonem (kakor lev srčni mož) H., capitaliter aliquem apud centumviros l. Plin. iun. tožiti koga na življenje in smrt = prizadevati si za smrtno obsodbo koga; v pass.: arma, quibus … possis … te ulcisci lacessitus Ci., quorum alter relictus, alter lacessitus occasionem sibi ad occupandam Asiam oblatam esse arbitratur Ci., Saguntini … nec lacessentes nec lacessiti per aliquot dies L.; zveze: lacessere aliquem ad aliquid, v pass.: a quo non modo impulsi sumus ad philosophiae scriptiones, verum etiam lacessiti Ci.; lacessere aliquem aliqua re: ut vi irritare ferroque lacessere fortissimum virum auderet Ci., l. aliquem maledictis Ci. ali dictis et carminibus ali iocis petulantibus Suet., Aeduos iniuriā C. sovražno ravnati s Hedučani, Teneros bello V. napasti, ferro regna V. z orožjem (vojsko) napasti, zavojščiti, occultis telis hostem Cu.; lacessere aliquem bello Ci., C., S., L. izz(i)vati koga z vojno = na vojno; tako tudi: mittit, qui nuntiarent, ne hostes proelio lacesserent C., l. aliquem voce V. k petju poz(i)vati koga, aliquem magno cratere Val. Fl. k popivanju, k popivki, podobno: l. aliquem scripto Ci. ep. prisiliti koga s svojim pismom k odgovoru, prim.: quibus epistulis sum equidem abs te lacessitus ad scribendum Ci. ep.; brez acc. personae: cursuque ictuque lacessunt (sc. se ali inter se) V. na tek in metanje kopja se pozivajo, primo lacessere iurgiis, deinde … L., l. ad pugnam primo obequitando castris provocandoque, postremo … L.; v pass.: nulla ipsi iniuriā lacessiti maiores nostri … cum Poenis bella gesserunt Ci., sicuti iniuriā lacessitus foret, in senatum venit S., doluere cruento (= invido) dente lacessiti H., apes solent lacessiri (gl. opombo spodaj) caeli novitate Col. = čebelam sprememba podnebja (kraja) navadno škodi; z acc. rei: lacessere aurīs, narīs, visum Lucr., manibusque lacessunt (sc. aurigae) pectora plausa cavis V. tepljajo (konja) po prsih hoteč ga spodbuditi, lacessere ventos ictibus V. (o biku) dražiti vetrove z dregljaji = z rogovi butati (pred pravim bojem) po zraku, fores … carceris acer nunc pede, nunc ipsā fronte lacessit equus O. izzivajoč bije (buta) … ob vrata, pelagus l. carinā H. upati si na morje (kljubovaje mu), smelo pluti po morju, ut nostrum insidiis caput lacessas Cat., spumā tunc astra lacessis Lucan. (o Nilu), acies … clamore lacessunt sidera Sil., campum lacessens (taurus) Stat.; v pass.: aeraque fulgent sole lacessita V. od sonca obsevana, v sončnem siju, vindemia pluviis et ventis lacessita Col. grozdje, ki ga je poškodovalo … , ioco lacessita matris suae pudicitia Val. Max. oškodovana (osumljena), pax lacessita T. (s)kaljen.

2. z acc. rei (izzivajoč) zače(nja)ti, sprožiti (sprožati), povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati): proelium C., pugnam V., L., ignota bella V., quis hoc ferrum (meton. = bellum) lacessere suasit? V., hos ego sermones lacessivi numquam Ci. ep., l. risum Q.

Opomba: Nenavaden inf. pr. pass. lacessīrī: Col., Ambr.

lakota samostalnik
1. neštevno (potreba po hrani) ▸ éhségMalica naj bo sestavljen manjši prigrizek, ki poteši našo lakoto in spodbudi prebavo. ▸ Az uzsonna legyen egy kis változatos harapnivaló, amely csillapítja az éhségünket és serkenti az emésztést.Telesna dejavnost poskrbi tudi za ravnovesje občutkov lakote in sitosti. ▸ A testmozgás az éhség és a jóllakottság érzésének egyensúlyáról is gondoskodik.
2. (pomanjkanje hrane) ▸ éhezés, éhínségPo vojni je bila huda lakota, vse je bilo uničeno. ▸ A háború után súlyos éhínség volt, mindent elpusztítottak.Zaradi suše in slabega pridelka v delu dežele vlada lakota. ▸ A szárazság és a rossz termés miatt a térség egy részét éhínség sújtotta.

3. neštevno (močna želja) ▸ éhségNihče ne ve bolje od nas, kdaj smo lačni hrane in kdaj čutimo čustveno lakoto. ▸ Senki sem tudja nálunk jobban, mikor vagyunk táplálékra éhesek, és mikor érezzük magunkat érzelmileg éhesnek.Njegova formula uspeha je kombinacija ljubezni do športa in lakote po zmagi. ▸ A sikerének receptje a sport iránti szeretet és a győzeleméhség kombinációja.Vaš občutek za spodobnost je splahnel ob očitni lakoti po denarju. ▸ A tisztességérzetét elmosta a nyilvánvaló pénzéhsége.

4. botanika Galium (rastlina) ▸ galaj
Vrtnar pozna zdravilnost koprive, plešca, lakote, trpotca in regrata. ▸ A kertész ismeri a csalán, a pásztortáska, a galaj, az útifű és a pitypang gyógyító tulajdonságait.
Povezane iztočnice: dišeča lakota, plezajoča lakota, prava lakota

lancer¹ [lɑ̃se] verbe transitif zagnati, zalučati, vreči, metati; v pogon, v tek pognati (motor); raztrositi, lansirati

lancer sur le marché vreči na tržišče
lancer un vaisseau splaviti ladjo
lancer un slogan lansirati parolo
lancer un écrivain lansirati, uvesti pisatelja
lancer un jeune homme uvesti mladega moža v družbo
lancer un cri zagnati krik
lancer un chien sur quelqu'un spustiti psa na koga
lancer un mandat d'arrêt izdati zaporno povelje
lancer un emprunt razpisati posojilo
lancer le disque, le javelot, le marteau, le poids metati disk, kopje, kladivo, kroglo
le navire lança un S. O. S. ladja je oddala klic S. O. S.
se lancer pognati se, zagnati se, vreči se, skočiti
se lancer à l'assaut planiti v napad, jurišati
se lancer trop dans predaleč se spustiti v

letalonosilka samostalnik
(vojna ladja) ▸ repülőgép-hordozó, repülőgép-anyahajó, anyahajóPovezane iztočnice: jedrska letalonosilka, lahka letalonosilka

letalsk|i (-a, -o) Flug-, Luft-, Flugzeug-, Flieger- (alarm der Fliegeralarm, hrup der Fluglärm, inženir der Flugingenieur, koridor die Flugschneise, die Luftstraße, kovček der Flugkoffer, der Luftkoffer, napad der Flugangriff, Luftangriff, Fliegerangriff, potnik der Fluggast, Flugpassagier, Flugreisende, turizem der Flugtourismus, prtljaga das Luftgepäck, uprava die Luftfahrtverwaltung, vremenska služba der Flugwetterdienst, zveza die Flugverbindung, nesreča das Flugzeugunglück, tarifa der Flugtarif, reševanje die Flugrettung)

letálski of aviation; aircraft

letálska industrija aircraft industry
letálski konstruktor aircraft designer
letálski mehanik aircraft mechanic
letálski motor aircraft engine
letálsko moštvo aircraft crew
letálski radiotelegrafist aircraft wireless operator
letálska proga air route, airline
letálsko oporišče air base
letálski napad air raid
hud napad in razrušenje blitz
letálska vleka aircraft towing
letálska nesreča flying accident

letálski (-a -o) adj. aereo, di aereo, d'aviazione:
letalska enota unità dell'aviazione
letalska industrija industria aerea
letalska nesreča disgrazia aerea
letalska proga linea aerea
letalska šola scuola di volo
letalska uniforma uniforme di pilota
letalska vozovnica biglietto aereo
letalski alarm allarme aereo
letalski napad attacco aereo
letalski poklic professione di pilota
letalski promet traffico aereo
letalsko osebje equipaggio dell'aereo
voj. letalsko oporišče base aerea
letalsko podjetje compagnia aerea
voj. letalska eskadra squadriglia aerea
strojn. letalski vijak vite ad alette
voj. letalska brigada aerobrigata
letalska formacija formazione di aerei
letalsko kolo carrello
letalska raketa aviorazzo
letalska tehnika aerotecnica
pošta letalska pošta posta aerea
letalsko inženirstvo ingegneria aeronautica
letalska akademija accademia aeronautica
letalski hangar aviorimessa
letalski model aeromodello
letalski modelar aeromodellista
letalski trup carlinga

linea f

1. črta:
tirare, disegnare una linea potegniti, zarisati črto
linea di partenza šport štartna črta
linea d'arrivo šport ciljna črta

2. mat.
linea retta premica
linea curva krivulja

3. meja, mejna črta:
linea di vetta (spartiacque) razvodje

4. črtica (na toplomerih):
la febbre è salita di qualche linea vročica je malo narasla

5. ekst. rast, vitka linija:
conservare la linea obdržati linijo, vitkost

6. kroj, model; ekst. eleganca:
abito di linea classica klasična obleka, klasično krojena obleka

7. voj. bojna črta:
vittoria su tutta la linea zmaga na vsej črti, popolna zmaga
essere in prima linea pren. biti v prvih vrstah; prednjačiti

8. vod; zveza:
linea d'alta tensione elektr. visokonapetostni vod
Roma è in linea ptt imate zvezo z Rimom

9. linija, smernice, načela:
linea di condotta obnašanje, ravnanje
essere in linea con le direttive del partito biti na liniji s smernicami stranke

10. proga:
linea ferroviaria, marittima, aerea železniška, pomorska, letalska proga
linea dell'autobus avtobusna proga
nave di linea linijska ladja

11.
linea difensiva voj. obrambna črta
linea d'attacco šport napad, napadalna vrsta

12. koleno:
linea maschile moško koleno

13.
in linea di principio, di massima načeloma, v principu

ljubosumnost ženski spol (-i …) die Eifersucht
napad ljubosumnosti der Eifersuchtsanfall

ljubosúmnost jalousie ženski spol , ombrage moški spol

napad ljubosumnosti accès moški spol (ali crise ženski spol) de jalousie

main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

1.

à la main, en main v roki
à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
(homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
à main armée z orožjem v roki
à main levée prostoročno
à pleines mains obilno, ne da bi štel
la main dans la main z roko v roki
de la main (droite) z (desno) roko
de main en main od, iz roke v roko, do roke
de la main à la main neposredno, direktno
de main de maître mojstrsko
de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
de longue main dolgo, skrbno
préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
en (propre) main lastnoročno
en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
en un tour de main v hipu, naenkrat
entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
par ses mains, de sa main z lastno roko
sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
sous la main, en main pri roki
la main sur la conscience! roko na srcé!
haut les mains! roke kvišku!
bas les mains! roke proč!
pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

2.

mains de caoutchouc gumijaste rokavice
main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
main de papier 25 pol papirja
main de passe (typographie) pretisk
main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

3.

arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
bagages mpt à main ročna prtljaga
cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
nu comme la main čisto gol, čisto nag
petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
tissé à la main ročno tkan
tour masculin de main spretnost, ročnost
travail masculin des mains ročno delo
vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

4.

s'en aller les mains vides oditi praznih rok
ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
se donner la main podati si roko
donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
écrire à la main pisati z roko
être en bonnes mains biti v dobrih rokah
faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
se faire la main à uriti, vaditi se za, v
faire argent de toute main iz vsega kovati denar
faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
gagner quelqu'un de la main prekašati koga
garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
souiller ses mains (figuré) umazati si roke
tendre la main beračiti
à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika

maláričen paludéen, atteint de paludisme

malarični napad accès moški spol (ali crise ženski spol) de paludisme

malarij|a ženski spol (-e …) medicina die Malaria, das Sumpffieber, das Wechselfieber
malarija kvartana das Quartanfieber
malarija terciana das Tertianafieber
napad malarije der Malariaanfall
imeti malarijo malariakrank sein
povzročitelj malarije der Malariaerzeuger