Franja

pollex -icis, m (morda iz indoev. *pōlo-, *polo- debel, sor. s sl. palec = hr., srbsko pȁlac = češ. palec prst)

1. kot telesni ud
a) palec na roki: Aeginetis pollices praecidere Ci., pollice versare fusum, pollice praetemptare chordas, pollice versare stamina, pollice deducere filum O., p. infestus Q. naravnost iztegnjen (kot da bi človek hotel z njim koga zabosti), pollicem vertere Iuv. palec obrniti proti prsim, palec obrniti navzgor (s tem znamenjem je rimsko ljudstvo zahtevalo usmrtitev premaganega gladiatorja), pollicem premere Plin. „tiščati (držati) palec (palce)“ (da bi imel igralec srečo pri igri), od tod: utroque tuum laudabit pollice ludum H. oba palca ti bo tiščal, da bo tvoja poezija (ludus) deležna pohvale, pollicem comprimere Fulg.
b) palec kot mera = 1/12 čevlja = 25 mm: digitum pollicem laxamenti facere Ca., caules si fuerint pollice crassiores Col., pollicis crassitudine C. širok en palec, širine palca.
c) palec na nogi: Plin., Vulg. idr., pedum extremos pollices tangere Petr.

2. metaf.
a) kratka vejica, čep na trti (del mladike, ki ostane po obrezovanju, navadno z dvema očesoma): Col., Plin.
b) grča, zadebelina na drevesnem deblu: Plin.

pol-lūceō -ēre -lūxī -lūctum (por + lūcēre; gl. por)

1. postaviti na mizo za obed, postreči, servirati: pisces Hemina ap. Plin.; metaf.: non ego sum pollucta pago Pl. jaz nisem jed za vaščane = za prostake, za navadno ljudstvo, za rajo (pravi devica, ki se noče spečati z vsakomer), virgis polluctus Pl. „postrežen“, „pogoščen“ s šibami.

2. occ. kot relig. t.t. bogovom darovati, žrtvovati: Iovi vinum Ca., Herculi decimam partem Pl. — Od tod
a) subst. pt. pf. pollūctum -ī, n žrtvena gostija (pojedina), žrtvovanje: Pl., Herculis Macr., ad polluctum emere Hemina ap. Plin.
b) adv. pt. pf. pollūctē sijajno, razkošno, potratno: prodegeris, consumpseris, perdideris, ut Caecilius in Hymni[de]: „prodigere est, cum nihil habeas, te inrid[er]ier.“ et Plautus in Nervolaria: „pollucte (novejše izdaje predlagajo producte) prodigum esse amatorem addecet“ Pl.

pomorsk|i [ô] (-a, -o) maritim; narod: seefahrend; See- (tovor die Seefracht, blokada die Seeblockade, država der Seestaat, karta die Seekarte, moč die Seegeltung, policija die [Schiffahrtspolizei] Schifffahrtspolizei, Seepolizei, pot die Seestraße, reševalna služba der Seenotdienst, sila die Seemacht, trgovina der Seehandel, gradnje Seebauten množina, ljudstvo das Seevolk, zavarovanje die Seeversicherung)

population [-sjɔ̃] féminin prebivalstvo

population active, à charge aktivno (ki opravlja kako službo ali delo), neaktivno (pasivno) prebivalstvo
population autochtone prvotno prebivalstvo, pranaseljenci, domačini
population de la campagne, des villes (ali: urbaine) podeželsko, mestno prebivalstvo
population civile civilno prebivalstvo
population ouvrière delavstvo
populations laborieuses delovno ljudstvo
population scolaire število (vseh) učencev, študentov itd.
accroissement masculin de la population naraščanje prebivalstva
excédent masculin de population presežek prebivalstva
recensement masculin, dénombrement masculin (de la population) ljudsko štetje
excès masculin de population preobljudenost

potestās -ātis, f (nam. *potistās iz potis)

I.

1. moč, veljava, vrednost, pomen, učinek, delovanje, učinkovitost: plumbi Lucr., potestates herbarum V., Plin., colorum Vitr., pecuniarum Icti., utraque actio eiusdem potestatis Icti., quarum actionum vis et potestas haec est, ut … Icti.

2. occ. moč = pomen kake besede: Corn., Sen. ph., Gell.

3. meton. kot mat. t.t. = gr. δύναμις kvadratni koren: M. —

II.

1. moč, oblast: Ter., L., Plin. iun. idr., habere potestatem vitae necisque in aliquem Ci. imeti oblast nad življenjem in smrtjo koga, mihi est potestas, est in meā potestate Ci. v moji moči je, esse in sua potestate N. biti sam svoj (gospod), biti samostojen (neodvisen), in potestate mentis esse Ci. biti pri (zdravi) pameti, exisse ex (de) potestate (sc. mentis) Ci. od pameti iti, ne biti pri pameti.

2. politična (nad)oblast, državna prevlada ((nad)oblast): Eutr., esse in potestate alicuius Ci. biti komu podvržen (podrejen), redigere in (sub) potestatem suam N., L. spraviti pod svojo (nad)oblast, podvreči (podrediti) si, nomine, non potestate rex N., p. perpetua N. dosmrtna, populum in suā potestate tenere N. imeti ljudstvo pod svojo oblastjo, vladati ljudstvu; meton. vladar, gospodar: hominum rerumque V. (o Jupitru).

3. occ. (uradna) oblast, služba: regia C., N., consularis L., praetoria Ci., tribunicia C., potestate decemvirali constitutā N., potestates magistratuum Ci., honores potestatesque H., censores potestatem gererent Ci. naj izvršujejo oblast, naj opravljajo (opravijo, izvršijo) svojo službo, potestati praeesse N. izvrševati oblast, opravljati službo.

4. meton. oblastnik, predstavnik oblasti, oblast(vo), gosposka: a magistratu aut ab aliquā potestate legitimā evocatus Ci., imperia, potestates ex urbe exeunto Ci. vojaški in civilni oblastniki, summae potestates Suet.

5. (popolna, vsa) oblast ali moč, dovoljenje, prilika, priložnost, možnost: Ter., Pac. fr., Iust., Col. idr., potestatem dare alicui Acc. fr., Ci., p. facere aliquid Ci., contionis habendae Ci., alicui potestatem manendi facere N. dovoliti komu, da ostane, factā dicendi potestate L., alicuius conveniendi habere potestatem N. priložnost, priliko, potestatem pugnandi (pugnae L.) facere C., mihi p. certorum hominum est Cl. imam priložnost najti … , p. condicionis H. priložnost (prilika) za (bogato) ženitev, alicui potestatem sui facere
a) spustiti se v boj: N., C.
b) koga pustiti predse, sprejeti koga v avdienco, zaslišati koga, prisluhniti komu: Ci., qui potestatem sui non habuissent Suet. ki niso bili mogli govoriti z njim, senatus populi potestatem fecit L. senat je prepustil oblasti ljudstva (ljudstvu), fit mihi p. tabularum Ci. smem uporabiti, smem poseči po, alicui omnium rerum potestatem committere N. zaupati (izročiti, prepustiti) komu neomejeno oblast; potestas est z inf. možno (mogoče) biti, dovoljeno (dano) biti: Lucan., non fugis hinc praeceps, dum praecipitare potestas? V.; tako tudi alicui potestas fit z inf. priložnost (prilika) se da(ja)ti, priložnost (prilika) se (po)nuditi (ponujati) komu: tempus … quo nobis potestas fieret, virtutem vestram ostendendi L.; v podobnem pomenu tudi potestas datur z inf.: ubi nulla datur dextrā affectare potestas V.

Opomba: Gen. pl. nav. potestatum, pa tudi potestatium: Sen. ph., Plin.

Prasiī -ōrum, m (Πράσιοι) Prázijci, indijsko ljudstvo ob Gangesu: Cu., Plin. Od tod adj. Prasiānus 3 prázijski: gens Plin.

prepròst simple ; (skromen) modeste, humble, simplet, frugal; commun, dépouillé; rustique

preprosto kosilo déjeuner frugal
preprosto ljudstvo gens moški spol množine du peuple, vulgaire moški spol, familiarno populo moški spol, populace ženski spol
preprosta resnica vérité pure et simple
govoriti, pisati preprosto parler, écrire avec simplicité
to je preprosto c'est élémentaire
to je čisto preprosto c'est tout simple, familiarno c'est simple comme bonjour, c'est bête comme chou
to je zelo preprosto (familiarno) c'est du tout cuit, c'est l'enfance de l'art

prepròst (-ôsta -o) adj.

1. semplice, facile:
preprosta naloga, križanka un compito facile, un cruciverba facile, semplice
preprosti okusi gusti semplici

2. semplice, comune:
že preprost računalnik nadomešča nekaj ljudi un comune computer può sostituire più persone
ekst. preprosta gostilna gargotta

3. semplice, comprensibile:
preproste besede, kakor so kruh, ljubezen parole semplici come pane, amore

4. (nižjega rodu) semplice, umile:
človek preprostega rodu uomo di umili origini
preprosto ljudstvo popolo, plebe

5. (naiven) semplice, candido:
preprosta duša anima candida

6. (neizumetničen) naturale, schietto:
preprosta hrana cibo naturale, schietto
to nam pove že preprosta pamet ce lo dice il comune buon senso
pren. preprost na duhu povero di spirito

prior -ius (iz *pri-i̯ōs, komp. k stlat. prī, prīs = prae, sor. s prīs-cus, prīs-tinus, prī-dem, prī-die [prim. gr. πρίν], prō [prim. πρότερον]; k temu superl. prīmus iz *prīsmo- (iz *pri-is-mo-))

1. (s)prednji, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): priores pedes N., Plin., priores partes, fossae C., prior pars capitis Plin. predglavje (naspr. aversa pars capitis zaglavje); subst. m priōrēs C. „sprednjiki,“ prvi, prednja vojska, vojaki prve bojne vrste (prvih bojnih vrst).

2. metaf.
a) (po času) (po)prejšnji, predhoden, starejši, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): Ter., H., Col. idr., prioribus comitiis, anno priore, priore aestate Ci., priore loco (prej) causam dicere Ci., consul anni prioris L., prius vinum Plin. lansko, priori posterius … non iungitur Ci., eodem modo haec adspicite ut priora Ci., filiarum priorem Dionysio filio, alteram Dioni nuptum dedit N., Dionysius prior N. starejši, collegae longe aetate priores Gell. dokaj (precej) starejši, prior pueritia Gell. začenjajoča se deška doba; pogosto predik. prvi = prej (izmed dveh): qui angustias prior occupaverit C., res repetiverant priores L., necessitas prior venit L.; tako tudi pleonast.: prior praevenit L.; metaf. o tem, kar je prej bilo, pa ni več, umrl, rajen, rajnki, pokojen: priores fratres Amm.; subst. priōrēs -um, m „tisti, ki so prej živeli“, pred(hod)niki, prednamci: Col., Plin., Sen. ph., Vell. idr., more maiorum O., nomen dixere priores Ortygiam V., priores nostri Plin. iun. prednamci; pri poznejših piscih priores pogosto = predniki v obdobju republike (ljudovlade), prius aevum prejšnji čas = doba republike (ljudovlade), prior populus prejšnji = v času republike (ljudovlade) živeče ljudstvo: T., Plin. iun.
b) (po stopnji ali vrednosti) pred kom (čim) prednost imajoč, izvrstnejši, boljši, poglavitnejši: Ter., Pr., Ap., Val. Fl., res nulla priorque visa est L., nulla prior ales foret Ph., bellante pr. H. močnejši, virtutibus esse priorum H., aetate et sapientiā priores S., numero priores S. močnejši, števil(č)nejši, nil prius, nil melius caelibe vitā H.; nihil prius nec potius visum est quam z inf.: L., quanto prius potiusque est Philippum nobis coniungere quam hos L.; prius est z ut: Sen. ph., Tert. — Acc. n. adv. prius

1. prej(e): O., H. idr., prius exire de vitā Ci., prius praecipere, prius praemeditari L., prius iam dixi Ter. že prej enkrat, id vobis exponam, sed prius … cognoscite Ci., suae prius sunt partes, aliorum dein Ph.; pogosto sledi komparativni stavek s quam: prius quam (quam prius Pr.) in povezano priusquam
a) prej ko(t), prej kakor, preden, za nikalnim glavnim stavkom preden ne. če je stransko dejanje le časovno določilo, stoji v odvisniku ind. (pr., pf. ali fut. II): neque prius destitit, quam urbem clausit N. preden ni (dokler ni) bil zaprl (prim. postquam), omnia experiri certum est prius, quam pereo Ter., priusquam de re publica dicere incipio, pauca querar Ci., si quid mihi acciderit prius, quam hoc tantum mali videro Ci. če pa sta nadredni in odvisni stavek v kaki notranji zvezi (vzrok in učinek), stoji v odvisniku cj.: in omnibus negotiis, priusquam adgrediare, adhibenda est praeparatio Ci. Pri impf. in plpf. vselej cj. (kakor pri cum v zgodovinski pripovedi): non prius egressus est, quam rex eum reciperet N., Numidae, priusquam subveniretur, discedunt in colles S.
b) prej … ko(t), prej … kakor, rajši … ko(t), rajši … kakor: statuerat hos prius iudicio populi debere restitui, quam suo beneficio videri receptos C., Aegyptii carnificinam prius (= potius) subierint, quam ibim violent Ci.

2. metaf. (po)prej, predtem (pred tem), nekdaj, nekoč (naspr. nunc): sed haec prius fuere Cat., otium et reges prius et beatas perdidit urbes Cat.

pritlíkavec enano m ; pigmeo m (tudi fig) ; gnomo m ; liliputense m

pleme, ljudstvo pritlikavcev raza f, pueblo m de enanos (ali de pigmeos)

prō-rogō -āre -āvī -ātum

1. ljudstvo vprašati, ali naj se komu kaj podaljša; od tod (na osnovi zakonskega predloga, podanega na ljudski skupščini) podaljšati (podaljševati): Vell., Aur. idr., imperium Ci. ep., L., Suet., provinciam Ci. ep. upravništvo (upravo) v provinci, annum Ci. uradno poslovanje (koga) za eno leto, numerum annorum provinciis Ci., aliquid temporis (v provinci) Ci.; occ. sploh podaljš(ev)ati: vitam hominibus Pl., bellum Ci., longum scriptori aevum H. proslaviti pisatelja za dolgo dobo, tempus, mores Plin.

2. metaf.
a) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odgoditi, pustiti (puščati): spem alicui in alium diem Pl., recte vivendi horam H., paucis ad solvendum prorogatis diebus Ci. po malo (nekaj) dneh odloga, prorogare diem mortis Sen. ph.
b) dolgo obdržati, hraniti, ohraniti (ohranjati): vivacitatem suam usque in annos decem Col., vitam Col., spiritum homini, memoriam alicuius, famam Plin. iun., rem Romanam alterum in lustrum H., omnes thyrsos vel folia lactucarum prorogare urceis conditos Plin.
c) ploditi, spoče(nja)ti, zaroditi (zarajati): subolem Cod. I., familia prorogata Val. Max.
d) (v)naprej izplač(ev)ati, založiti (zalagati), zakladati koga z (denarjem), posoditi (posojati): nummos, sumptus litiganti Cod. I.
e) razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati), naznaniti (naznanjati): sententiam Cod. I.

prōvocātiō -ōnis, f (prōvocāre)

1. izziv(anje), klicanje (pozivanje) na boj, spodbujanje k boju, provokacija, provociranje: per provocationem pugnare Plin., sortiuntur contra provocationes duces anulis Plin., octiens ex provocatione victor Plin., aliquem ex provocatione interficere Plin., ex provocatione pugnare Plin., ex provocatione hostem interimere Vell.

2. sklicevanje na koga, priziv, apelácija (v republikanski dobi na ljudstvo, v cesarski dobi na cesarja, kadar se je kdo hotel rešiti posledic kazenske razsodbe): Sen. ph., Val. Max., Fl., Icti., provocatio adversus magistratūs ad (na) populum L., non provocatio istā lege datur Ci., provocationem decemvirali potestate eversam restituunt (sc. consules L. Valerius, M. Horatius l. 449) L., est provocatio L. ali esto provocatio ad populum Ci. dovoljen je priziv … , bodi dovoljen priziv … , sme se vložiti priziv … , naj bo dovoljen priziv na (višjo oblast), magistratus sine provocatione Ci., L. oblast (= državna oz. uradniška služba (funkcija)), proti kateri ni priziva na višje organe oblasti, dictatura sine provocatione L., poena sine provocatione Ci. kazen, zoper katero obsojenec ne more vložiti priziva na višje organe oblasti, provocatione certare L. začeti prizivno (pritožbeno, apelacijsko) pravdo.

prō-vocō -āre -āvī -ātum (prō in vocāre)

1. ven, iz česa (po)klicati, (k sebi) poklicati, priklicati (priklicevati), pozvati (pozivati): herum Pl., servulo mandant, ut ad se provocet Simonidem Ph., Pamphilam cantatum Ter.; metaf. (v)zbuditi ((v)zbujati), pognati (poganjati): Memnonis mater (sc. Aurora) roseo ore provocat diem O., dum rota Luciferi provocat orta diem Tib., provocare fascinum ab inguine H., novas radiculas Col.

2. poz(i)vati = pobuditi (pobujati), spodbuditi (spodbujati), nagovoriti (nagovarjati), prositi, naprositi (naprošati), zaprositi (zaprošati), v negativnem pomenu (raz)dražiti, izz(i)vati, (s)provocirati: Iust., Vell. idr., tacentes … ad communionem sermonis Suet., aliquem omni comitate ad hilaritatem et iocos Suet., ne nos comitate ac munificentiā nostrā provocemus plebem L., his provocati sermonibus C., provocare aliquem iniuriis, maledictis Ci., minis et verbis Vitellianos T., bello, nulla iniuriā provocatus T., provocari beneficio Ci. = prvi biti deležen dobrote; z acc. rei: felicitas temporum, quae bonam conscientiam civium tuorum ad usum indulgentiae tuae provocat (spodbuja) Plin. iun.; z acc. tega, k čemur kdo spodbuja, draži, izziva: sermones Plin. iun., comitate et adloquiis officia provocans T. spodbujajoč (dražeč) k uslugam; occ. izzvati (izzivati), pozvati (pozivati), (s)provocirati na boj ali tekmovanje (tekmo) v čem: ad pugnam Ci., L., ad arma, bellum T., provocatus haec spolia cepi L., pauci temere provocantes L., provocare aliquem in aleam, ut ludat Pl., aliquem tesseris Macr., oleo et mero viros Sen. ph.; pesn.: (sc. equus) cursibus auras provocat V. poziva k diru; z inf. postaviti (razpisati) nagrado: e iecore eorum (sc. mullorum) alecem excogitare provocavit Plin.; pren. pozvati (pozivati), izzvati (izzivati) koga na tekmo(vanje) v čem, tekm(ov)ati s kom v čem, meriti se, poskusiti (poskušati) se s kom v čem: senes illos virtute Plin. iun., elegiā Graecos Q.; metaf. o neživih subj.: omnes has eius (sc. roboris) dotes ilex solo provocat cocco Plin., immensum latus Circi templorum pulchritudinem provocat Plin. iun.

3. kot jur. t.t.
a) poz(i)vati (pred sodnika, pred (na) sodišče), tožiti, s tožbo prijeti koga, vložiti tožbo zoper koga: aliquem ad iudices Ap., aliquem apud iudicem Icti.; abs.: provocare ad iudicium Icti.
b) priz(i)vati se na koga kot višjega sodnika (višjo oblast), vložiti (vlagati) priziv na koga, sklicevati se na koga (v republikanski dobi na ljudstvo, v cesarski na višjega sodnika, na zadnji sodni stopnji na cesarja): provoco L., damnati ad populum provocant Ci., si a duumviris provocarit, provocatione certato Lex ap. L. če pride do priziva zaradi razsodbe duumvirov, naj sproži prizivno pravdo, provocare iudicium ad populum Val. Max., ad competentem iudicem et ab eo ad principem Icti., adversus sententiam Icti., provocandi auxilium perdere Icti.; metaf. sklicevati se na koga: ad Catonem Ci., ad litteras alicuius Ap., ad Iudaeorum codices Aug.

Psyllī -ōrum, n (Ψύλλοι) Psíli, afriško ljudstvo ob Veliki Sirti, ki je znalo zarotovati kače in zdraviti njih strupene pike: Plin., Cels., Suet.

pulpa -ae, f (iz *pelpā, prim. umbr. pelmner pod pulmentum)

1. mes(en)ina, mesena (mesnata) snov, meso (brez masti in kosti), meseno tkivo, starejše libivo (libovina): Ca., Sen. ph., Aug. idr., pulpam de petasone voras Mart., ossa viduata pulpis Ap.; meton.: pulpa scelerata Pers. grešno meso = poltenost (prim. svetopisemski gr. σάρξ), plebeia pulpa Aus. plebejsko meso = preprosto ljudstvo, prostaki.

2. metaf. mehki (drevesni) deli, stržen: Plin.

puščavsk|i (-a, -o) wüstenhaft; Wüsten- (tudi rastlinstvo, botanika, živalstvo, zoologija)
puščavska ladja (kamela) das Wüstenschiff
puščavska rastlina rastlinstvo, botanika die Wüstenpflanze
puščavska žival das Wüstentier
puščavsko podnebje das Wüstenklima
puščavsko področje die Wüstenzone
puščavsko ljudstvo das Wüstenvolk

Pygmaeī -ōrum, m (Πυγμαῖοι iz πυγμή pest) Pigmájci (Pigméjci), mitološko pritlikavo ljudstvo, poseb. v Etiopiji: Plin., Mel., Gell. — Od tod adj. Pygmaeus 3 pigmájski (pigméjski): mater O. = Gerana ali Oenoë, virgo Iuv. pritlikavka, quae Pygmaeo sanguine gaudet avis O. žerjav.

Quīnquegentiānī -ōrum, m Kvinkvegencijáni (Kvinkvegentijáni), ljudstvo v Kirenajki, imenovano tudi Pentapolitānī Pentapolitani: Eutr. Enako Quīnquegentiānae nātiōnes: Aur.

rank¹ [ræŋk] samostalnik
red, niz, vrsta (vojakov); čin, rang, čast; plast, sloj; stopnja, razred; družbeni položaj, mesto; veliko število ("vojska"); (šah) poprečna polja

the ranks vojska navadni vojaki (v nasprotju s častniki)
the rank and file ljudstvo, preprosti, navadni ljudje
of the first rank prvovrsten, prvorazreden
rank of cabs vrsta kočij, taksijev
rank of general generalski čin
rank and fashion imenitna družba
the rank of workers masa, "vojska" delavcev
a cab-rank, taxi rank parkirni prostor za taksije
people of all ranks ljudje vseh slojev, razredov
persons of high rank plemiči, plemstvo; ugledne osebe
pride of rank stanovska zavest (čut)
to break the enemy's ranks and files predreti sovražnikove vrste
to join the ranks stopiti v vojsko
to keep rank ostati v vrsti
to pull one's rank on izkoriščati svoj položaj in čezmerno ukazovati (podrejenim)
to quit the ranks stopiti iz vrste; dezertirati
to reduce to the ranks vojska vzeti (komu) čin, degradirati (podčastnika) v navadnega vojaka
to rise from the ranks iz navadnega vojaka postati (pod)častnik; z nizkega (družbenega) položaja se visoko povzpeti
to take rank with the best spadati k najboljšim
to take rank with s.o. biti v isti vrsti s kom, biti enakovreden komu

Rēmī (Rhēmī) -ōrum, m

1. Rém(c)i, ljudstvo v severni Galiji med rekama Matrona (Marne) in Aksona (Aisne) v okolici sedanjega mesta Reims: C., T., Hier.; sg.: Iccius Remus C. Remec Ikcij; pesn. sg. kolekt. Rēmus -i, m: Lucan.

2. Rémi, glavno mesto Remov (prej Durocortŏrum, zdaj Reims): Amm.