Franja

črv moški spol (-a …) der Wurm (tudi živalstvo, zoologija), -wurm (gnojni Dungwurm, lesni Holzwurm, peščeni Sandwurm); (žerka) die Made (sadni Obstmade)
ledeniški črv živalstvo, zoologija der Gletscherwurm
luskasti črv živalstvo, zoologija der Schuppenwurm
nosni črv živalstvo, zoologija der Nasenwurm
ploski črv živalstvo, zoologija der Plattwurm
valjasti črv živalstvo, zoologija der Schlauchwurm
medicina črv na prstu (zanohtnica) der Fingerwurm
zvijati se kot črv sich wie ein Wurm krümmen
figurativno človek: der Wurm, das Würmchen
figurativno še črv se kdaj upre auch der Wurm krümmt sich, wenn er getreten wird
figurativno črv vesti der Wurm des Gewissens (glodati nagen)
figurativno vleči črve iz nosa (spraševati) ein Loch in den Leib fragen/Würmer aus der Nase ziehen
figurativno godi se mu kot črvu v loju er lebt wie die Made im Speck

čuvar samostalnik
1. (o fizičnem varovanju) ▸ őrEnega asasina so takoj ubili telesni čuvarji, drugi pa se je zatekel v cerkev. ▸ Az egyik orgyilkost a testőrök azonnal megölték, a másik pedig egy templomba menekült.
Isahte je bil namreč svečenik, čuvar ali ključar templja, po rangu takoj za faraonom. ▸ Iszahte pap volt, a szentély őre vagy kulcsárja, rangban a fáraó után a második.
Znotraj obzidja sultanove palače so bili predvsem čuvarji okolice in samih palač. ▸ A szultáni palota falain belül főleg a területet és a palotákat védő őrök tartózkodtak.

2. (varuh; zagovornik) ▸ őrző, őrKjoto je čuvar japonskega izročila in zgodovinska zakladnica z neštetimi skrivališči lepote. ▸ Kiotó a japán hagyományok őrzője és a történelem kincsestára számtalan szépséges zuggal.Kot čuvar ustave in njenega uresničevanja si bo gotovo prizadeval za pravilno delovanje države tudi na področju zaščite manjšin. ▸ Az alkotmány és annak megvalósítása őreként minden bizonnyal arra fog törekedni, hogy az ország megfelelően működjön a kisebbségvédelem területén is. Čuvarji jezika se bojijo, da bo nemščina v bližnji prihodnosti obveljala za jezik, ki izvira iz angleščine, in bo, v najslabšem primeru, izumrla. ▸ A nyelvőrök attól tartanak, hogy a közeljövőben a németet az angol nyelvből származónak tekintik majd, és a legrosszabb esetben ki is hal.
Čuvarji italijanske kuhinje se bojujejo proti ameriškim gigantom za hitro pripravljeno hrano. ▸ Az olasz konyha őrzői az amerikai gyorséttermi óriások ellen harcolnak.

3. v športu (o igralcu v obrambi) ▸ védő, hátvéd
V 25. minuti je Kovačevič lepo preigral svojega čuvarja in izid izenačil. ▸ Kovačevič a 25. percben szépen kicselezte a védőjét és kiegyenlített.

4. v športu (vratar) ▸ kapuőr, kapus
Koprčani so bili v tem delu igre neučinkoviti, odlično pa je branil tudi gostujoči čuvar. ▸ A koperiek a meccs ezen szakaszában eredménytelenek voltak, de kiválóan védett a vendégek kapusa is.
Povezane iztočnice: čuvar mreže

dajáti (dájem)

A) imperf. ➞ dati

1. dare:
dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
dajati v najem dare in affitto, affittare
pog. dajati nazaj restituire

2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
dajati v spomin dare in ricordo

3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

4. (s širokim pomenskim obsegom)
a) s prislovnim določilom:
dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
dajati na trg lanciare sul mercato
b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
obleko dajati delat far fare il vestito
to mi daje misliti ciò mi fa pensare

5. (plačevati) dare, offrire:
dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
(ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

6.
dajati mleko (krava) dare il latte
dajati volno (ovca) dare la lana
pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
dajati potuho tener mano a qcn.
dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
dajati nauke dare, impartire insegnamenti
dajati pomoč dare, porgere aiuto
dajati ukaze dare ordini

8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

9.
dajati nase tenere alla propria persona

10. pog. (boleti):
daje ga želodec gli duole lo stomaco
daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
v križ me daje mi duole la schiena
dajati duška dare sfogo
dajati prednost čemu preferire qcs.
dajati (kaj komu)
iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
dajati (predpisati)
zdravilo dare una medicina
dajati ime imporre un nome
dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
dajati na glasovanje passare ai voti
dati duška sfogare
dajati na stran accantonare
dajati prednost anteporre, preferire
dati ritem ritmare
tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
dajati v najem noleggiare
dajati v zakup appaltare

B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

2. (prepirati se) litigare

3.
dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente

Dalila samostalnik
(oseba iz Biblije) ▸ Delila [bibliai személy]

daljav|a ženski spol (-e …) die Ferne; šport die Weite (rekordna die Rekordweite)
iz daljave aus der Ferne/von fernher; aus weiter Entfernung
pri reševanju: Fern- (lociranje die Fernortung, iskanje die Fernsuche, die Fernerkundung)
na daljavo über weite Entfernungen
v daljavi/daljavo in der Ferne/in die Ferne
v daljavah in weiter Ferne
odmikati se v daljavo in die Ferne rücken
strel iz daljave der [Fernschuß] Fernschuss
očala za daljavo die Fernbrille
poroka na daljavo pravo die Ferntrauung
posel na daljavo der Distanzkauf
šport skok v daljavo der Weitsprung
šport skakalec v daljavo der Weitspringer
učinkovanje na daljavo die Fernwirkung

daljáva distancia f ; lejanía f ; lontananza f

iz daljave a distancia, de(sde) lejos
v daljavi en lontananza, a lo lejos

dan¹ moški spol (dneva, …)

1. časovna enota: der Tag
dan v tednu der Wochentag, Tag (kateri dan je danes? welchen Tag haben wir heute?)
prvi/drugi … dan der erste, zweite … Tag
pomladni/poletni/jesenski/zimski dan der Frühlingstag/Sommertag/ Herbsttag/Wintertag
deževen/sončen dan der Regentag/Sonnentag

2. od sončnega vzhoda do zahoda: der Tag (dolg/kratek langer/kurzer); se daljša/krajša wird länger/kürzer

3. praznik, spominski dan: der -tag (sv. Martina Martinstag, Svetih treh kraljev Heiligendreikönigstag, spravni Versöhnungstag, žena Frauentag; ustanovitve Gründungstag; poročni Hochzeitstag, rojstni Geburtstag, smrti Todestag)
spominski dan der Gedenktag
Prešernov dan der Prešerengedenktag
dan reformacije das Reformationsfest
dan državnosti der Nationalfeiertag

4. datum: der -tag (rojstva Geburtstag, smrti Todestag/Sterbetag, nesreče Unglückstag; prejema Eingangstag, prihoda Ankunftstag, ustanovitve Gründungstag)

5. dan, namenjen za kaj: der -tag (obravnave Verhandlungstag, plačilni Zahltag, počitnic Ferientag, dopusta Urlaubstag, postni Fasttag, sadni Obsttag, šolski Schultag, športni Wandertag, tržni Markttag, uradni sodišča Gerichtstag, volilni Wahltag, zapadlosti Verfallstag, za plačila Fälligkeitstag, ko lokal ne dela Ruhetag, izpolnitve Erfüllungstag)
dan stvarjenja der Schöpfungstag
|
dan in noč Tag und Nacht
beli dan [hellichter] helllichter Tag (ob belem dnevu bei [hellichtem] helllichtem Tag)
črn dan ein schwarzer Tag
Gospodov dan Tag des Herrn
jutrišnji dan das Morgen
dan odprtih vrat der Tag der offenen Tür

6. (dnevna svetloba) das Tageslicht
|
dan na dan tagtäglich
dan za dnem Tag für Tag
figurativno jasno kot beli dan sonnenklar, ironično klar wie Kloßbrühe
figurativno kot noč pa dan wie Tag und Nacht/himmelweit
dneva:
delo enega dneva das Tagewerk
dogodek dneva das Tagesereignis
dolžina dneva die Taglänge ( rastlinstvo, botanikaki nanj dolžina dneva ne vpliva: tagneutral)
junak dneva der Mann des Tages
konec dneva das Tagesende
novica dneva das Tagesgespräch (biti novica dneva Tagesgespräch sein)
pol dneva den halben Tag, delati: halbtags
polovica dneva die Tageshälfte
potek dneva der Tages(ab)lauf
sredina dneva die Tagesmitte
ne veš ne ure ne dneva rasch tritt der Tod den Menschen an
v roku enega dneva binnen Tagesfrist
Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben
dne:
Ljubljana, dne 11. aprila 1994 Ljubljana, am 11. April 1994
rastlinstvo, botanika rastlina dolgega/kratkega dne die Langtagspflanze/Kurztagspflanze
žig prvega dne der Ersttagsstempel
nekega (lepega) dne eines (schönen) Tages
dan:
Dober dan! Guten Tag! (voščiti wünschen)
imeti dober dan einen guten Tag haben
cel/ves dan den ganzen Tag, ganztags
drugi dan am anderen Tag, anderntags, po številu: am zweiten Tag
naslednji dan am nächsten Tag, am Tag darauf/danach
tisti dan an jenem Tage
tretji/četrti … dan am dritten/vierten Tage
ves dan den ganzen Tag (über)
ves ljubi/božji dan den lieben langen Tag
vsak dan jeden Tag, täglich
vsak četrti/tretji … dan viertäglich/dreitäglich …
svoj živi dan mein/dein Lebtag
dnevi:
boljši dnevi bessere Tage
dnevi otroštva Kindertage
pasji dnevi Hundstage
figurativno dnevi so mu šteti seine Tage sind gezählt
dni:
leto/mesec/teden dni ein Jahr/ein(en) Monat/eine Woche
njega dni in alten Zeiten, Anno dazumal
star/trajajoč tri/pet/deset … dni (-dneven) -tägig: dreitägig, fünftägig, zehntägig
figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
dneve:
cele dneve tagelang, delati: ganztags
dni:
te dni in diesen Tagen, dieser Tage
vse žive dni seinen Lebtag
preživljati svoje dni seine Tage verbringen
figurativno kot tri dni pred smrtjo wie ein Gespenst

čez dan tagsüber
čez leto in dan über Jahr und Tag
čez tri/pet/deset … dni (heute) in drei/fünf/zehn Tagen

do današnjih dni bis in unsere Tage

iz dneva v dan von Tag zu Tag
figurativno živeti iz dneva v dan drauflosleben
na dan:
na dan Xa am (an dem) Tag/am Tag(e) des X
24 ur na dan rund um die Uhr
(ven) hervor-, heraus-
pomoliti na dan hervorstrecken
potegniti na dan hervorholen, zu Tage fördern, hervorbringen, s silo: hervorzerren/ iz česa: herausziehen
spraviti na dan figurativno ans Tageslicht bringen
priti na dan zum Vorschein kommen, hervorkommen
(izkazati se) sich herausstellen
figurativno nenadoma priti (spet) na dan aus der Versenkung auftauchen
priti na dan z herausrücken mit
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen/herausrücken
ne priti z besedo na dan nicht herauskommen wollen mit
privreti na dan voda: hervorquellen
spraviti na dan an den Tag bringen, ans Tageslicht bringen, ans Licht bringen
na … dni: -täglich (deset/vsakih deset zehntäglich, pet/vsakih pet fünftäglich, štirinajst vierzehntäglich)
na vsakih leto/mesec/teden dni jährlich/monatlich/wöchentlich

ob … dnevu čestitati ipd.: zum … Tag

pred dnevi vor Tagen
pred petimi/tremi … dnevi vor fünf/drei … Tagen

pri dnevu bei Tageslicht
iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen

sredi belega dne am [hellichten] helllichten Tag

(tja) v tri dni in die blaue Gegend hinein
v:
v enem dnevu opravljeno delo die Tagesarbeit/Tagesleistung
v nekaj dneh in ein paar Tagen
v osmih dneh in acht Tagen

z dnem (ob zori) mit dem Tagesanbruch
za:
(še) za dne (noch) bei Tageslicht
za en/kakšen dan für einen Tag/tagweise
| ➞ → delavnik, ➞ → delovni dan, ➞ → obletnica, ➞ → oskrbni dan, ➞ → sodni dan, ➞ → tjavdan/tjavendan

dán jour moški spol , journée ženski spol

dober dan bonjour moški spol
delovni dan jour moški spol ouvrable
dan je il fait jour
dan se dela le jour point (ali se lève), il commence à faire jour
pri belem dnevu en plein jour
z dnem à la pointe (ali au point, au lever) du jour, au petit jour
za dne, čez dan, podnevi pendant la journée, de jour
dan za dnem de jour en jour
iz dneva v dan d'un jour à l'autre, au jour le jour, du jour au lendemain
vsak dan chaque jour, tous les jours, journellement
vsak drugi dan tous les deux jours
trikrat na dan trois fois par jour
pred tremi dnevi il y a trois jours
ves ljubi (božji) dan toute la sainte journée
oni dan l'autre jour, dernièrement, récemment, naguère
priti na dan venir au jour, se faire jour, se découvrir, se dévoiler, se révéler
vse pride na dan la vérité se fera jour (ali éclatera)
dan dospelosti (jour de l')échéance ženski spol, terme moški spol
materinski dan fête ženski spol des mères
pasji dnevi canicule ženski spol, jours moški spol množine caniculaires (ali de canicule)
plačilni dan jour moški spol de paye
dan pokore jour moški spol de pénitence
rojstni dan jour moški spol de la naissance; (jour) anniversaire moški spol
tržni, semanji dan jour moški spol de marché (ali de foire)
sodni dan le jugement dernier, le jour du Jugement dernier
sveti dan (jour moški spol de) Noël
dan vernih duš jour moški spol des morts
dne 2. januarja le 2 (deux) janvier

dán (dnéva) m

1. giorno; giornata:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
dogodek dneva l'avvenimento del giorno
rel. sodni dan il giorno del giudizio
plačilni dan giorno di pagamento
semanji, tržni dan giorno di fiera
delovni dan giornata lavorativa
rojstni dan compleanno
uradni dan sodišča giorno d'udienza
dan zmage l'anniversario della vittoria
dan žena giornata della donna

2. (čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda) giornata; giorno:
jesenski, pomladni dan giorno autunnale, primaverile
dan se daljša, krajša le giornate si allungano, si accorciano
sredi belega dne in pieno giorno
jasno ko beli dan chiaro come la luce del sole
(kot pozdrav) dober dan! buongiorno!

3. pl. dnevi (omejeno trajanje v življenju) giorni:
odločilni, usodni dnevi giorni decisivi, fatali
pren. črni, pasji dnevi giorni, giornate da cane
na stare dni da vecchio, nella vecchiaia
v davnih dneh tanto tempo fa
njega dni, svoje dni nel lontano passato, una volta, un tempo
pren. imeti dneve štete avere i giorni contati
pren. človek ne ve ne ure ne dneva l'uomo non sa né il giorno né l'ora (della propria morte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(kaj) priti na dan venirsi a sapere
(s čim) priti na dan dire, confessare qcs.
pren. udariti na dan erompere
dan na dan, dan za dnem giorno dopo giorno
noč in dan notte e giorno, senza sosta
leto in dan un anno, a lungo, per lungo tempo
živeti iz dneva v dan, tja v en dan vivere alla giornata, spensieratamente
pren. govoriti tja v tri dni dire sciocchezze, blaterare, parlare a vanvera
zagledati beli dan nascere, venire alla luce; (libro) venire pubblicato
imeti črn dan avere una giornata nera, non essere in forma
lepega dne un bel giorno
pasji dnevi canicola
pravi sodni dan grande confusione; vulg. casino
ne videti česa svoj živi dan non aver visto mai
za vse žive dni si zapomniti ricordare per tutta la vita
materinski dan il giorno della mamma
delovni dan, praznični dan (praznik) giorno feriale, giorno festivo
dan hoda giornata, giorno di cammino
dan pred vigilia
dan pred izpitom la vigilia dell'esame
junak dneva l'uomo del giorno
iz dneva v dan di giorno in giorno
različna sta si kot noč in dan tra loro due ci corre quanto dal giorno alla notte
dopolniti svoje dni (umreti) finire i propri giorni
PREGOVORI:
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba

dán (-a -o) adj.

1. knjiž. dato:
znajti se v danih razmerah arrangiarsi, cavarsela in quelle date condizioni

2. mat. dato:
iz danega polmera izračunati obseg kroga dato il raggio, calcolare la circonferenza del cerchio

3. dato; concesso:
na dano znamenje so začeli teči a un dato segnale cominciarono a correre
ne biti dano (komu) non essere dato (a uno) di...

Dansk|a ženski spol (-e …) Dänemark ( das )
iz Danske aus Dänemark
| ➞ → Dansko

datíran dated

nedatíran undated, dateless
pismo je datírano z dne 10. maja the letter is dated May 10th
datírati to date (od from)
naprej datíran to postdate
nazaj datíran to predate
ta zgradba datira iz 17. stoletja this building dates from the 17th century

datírati dater, mettre une date à

datirati nazaj antidater
datirati naprej postdater
pismo je datirano s 15. marcem la lettre est datée du 15 mars (ali porte la date du 15 mars)
ta stavba datira iz 16. stoletja ce bâtiment date du 16^e siècle

datírati datar, fechar

napačno datirati fechar equivocadamente
biti datiran tener (ali llevar) (la) fecha, estar fechado (s 1. V. el primero de mayo)
kasneje datirati poner posfecha a
ta listina datira iz časa pred revolucijo este documento data de tiempos anteriores a la revolución

davčna oaza stalna zveza
(država ali območje z nizko obdavčitvijo ali brez nje) ▸ adóparadicsomDa bi zaslužili, je Nauru kratek čas deloval kot davčna oaza in center za pranje umazanega denarja. ▸ A bevételek érdekében Nauru rövid ideig adóparadicsomként és a pénzmosás központjaként működött.

dáven ancien, (très) vieux, antique, d'autrefois, de jadis; vieux comme le monde, les pierres, les rues, Mathusalem

davni časi le temps jadis
iz davnih časov, dni de temps immémorial

davnin|a ženski spol (-e …) die Vorzeit
iz davnine vorzeitlich, Vorzeit-
(človek der Vorzeitmensch)
v (sivi) davnini in grauer Vorzeit/vor undenklichen Zeiten
od davnine seit Urzeiten

deducira|ti (-m) (iz aus/von) deduzieren; herleiten, ableiten

dejáti to do; to put; (reči) to say

iz kože koga dejáti figurativno to skin ali to flay someone
ob glavo dejáti to behead, to decapitate
dejal je he said

dejáti faire, mettre, poser, placer; dire

iz kože dejati dépouiller, écorcher
ob glavo dejati décapiter, guillotiner
na verigo dejati enchaîner, attacher avec une chaîne