Franja

iūmentum -ī, n (iz *iugmentum: iungere; star. iouxmentum; iug, ioux h gr. ζεῦγος; prim. iūgerum, iugum)

1. vprežna živina: vectus vimentis iunctis N. na dvovprežnem vozu vozeč se, iumenta conquirere C., is, qui iumenta agebat L., iumenta et camelos a Susis contrahere Cu., non iumenta solum, sed etiam elephanti L., plaustra et iumenta L., quid vos, inquit, me iumentum putatis esse Petr., cum morarentur iumenta Ci., iumenta tarda Sen. ph., iumenta bovesque Col., iumento adhaerens Gell.

2. tovorna živina: iumenta oneraria, onusta L., iumento statim desiluit Amm.

iuvencus 3 (iuvenis) mlad: equus Lucr., gallina Plin., M.; subst.

1. iuvencus -ī, m
a) mladec, mladenič, sin: te suis matres metuunt iuvencis H.
b) mlad bik: Varr., Mart., fortes ad aratra iuvenci V., novellus iuvencus (naspr. veteranus bos) Col., iuvencus aequoreus Sil. morski pes, tjulenj; meton. goveje usnje: nec pudor emerito clipeum vestisse iuvenco Stat.

2. iuvenca -ae, f
a) mladenka, mladica, devica: H. Graia iuvenca venit O.
b) mlada krava, junica: Varr., H., pascitur in silvā iuvenca V., Inachia iuvenca (= Io) V. = iuv. Pharia O.; o Izidi: Mart.

Opomba: Gen. pl. iuvencûm: V., Stat.

izpreobrnítev conversion (k to)

izpreobrnítev h krščanstvu conversion to Christianity

jèčam -čma m bot. ječmen, Hordeum sativum; dvoredni ječam Hordeum distichum; višeredni ječam H. polystichum

jȍtovānje s lingv. jotiranje, jotacija: jotovanje suglasnika k g h + j > č ž š (jači, draži, tiši); t d + j > ć đ (ljući, mladi); p b m v + j > plj blj mlj vlj (skuplji, grublji, mamljah, življi); c z s + j > č ž š (kličem, vežem, pišem)

k ➞ h (smer) to, toward(s); in the direction of

pridi k meni (na dom) come to my house, pogovorno come round (ali over) to my place
pridi sem k meni! come here to me!, come over here!
grem k bratrancu, k svojemu odvetniku I am going to my cousin's (house), to my lawyer's (office)
iti k mesarju to go to the butcher's (shop)
šel je k direktorju he has gone to see the manager
včeraj so prišli k nam they came to our house (ali place) yesterday
priti k sebi (zavesti se) to come to, to come round
k orožju! to arms!
k sreči fortunately
predgovor k njegovi knjigi preface to his book
tendenca k sodelovanju a tendency toward cooperation

k²

1. zu (iti k bratu/železnici/izpitu/mesu/zeleni obleki; spadati/prištevati k sesalcem; sesti k mizi/večerji; čestitati k jubileju; k 5.točki)
k stvari zur Sache

2. (tik ob, prislonjeno k) an (etwas); pripeti k/priključiti (k): an

3. (proti) krajevno: auf … zu
iti k čemu /h komu (bližati se) auf (etwas/jemanden) zukommen

4. (proti) časovno: gegen (k jutru gegen Morgen)

5. iti k prireditvi: in (eine Veranstaltung)

k a

k sreči por fortuna, afortunadamente
pot k postaji el camino de la estación
iti h komu (na dom) ir a casa de alg
iti k vojakom hacerse soldado, ir a servir en el ejercicio
iti k zdravniku ir a consultar al médico
sesti h komu (k mizi) sentarse al lado de alg (a la mesa)

kaš|elj moški spol (-ja …) medicina der Husten, -husten (dražeč Reizhusten, krčevit Krampfhusten, krvavi Bluthusten, lajajoč Bellhusten, oslovski Keuchhusten)
suh kašelj trockener Husten
… kašlja/proti kašlju Husten-
(napad der Hustenanfall, der Hustenstoß, bonbon proti kašlju der/das Hustenbonbon, draženje h kašlju der Hustenreiz, kapljice proti kašlju Hustentropfen množina, sirup der Hustensirup, der Hustensaft, sredstvo proti kašlju das Hustenmittel)
ki pomirja kašelj hustenstillend, hustenhemmend

kášelj (-šlja) m med. tosse:
dražiti h kašlju far venire la tosse
napad kašlja attacco di tosse; insulto di tosse
pastile proti kašlju pasticche per la tosse
lajajoči kašelj nodo di tosse
oslovski kašelj tosse canina, convulsa
suhi kašelj tosse secca
vlažni kašelj tosse produttiva, grassa
pren. to je zame mačji kašelj per me è un giochetto, una cosa da nulla

kilometer na uro stalna zveza
(enota za hitrost) ▸ kilométer per óra
Najvišja hitrost tega letala znaša 200 kilometrov na uro. ▸ A repülőgép maximális sebessége 200 kilométer per óra.
Pričakujemo sunke vetra med 100 in 130 kilometrov na uro. ▸ 100–130 kilométer per órás széllökésekre lehet számítani.
Sopomenke: km/h, km na uro

kilovát kilovatio m (kW)

kilovatna ura kilovatio-hora m (kW/h)

klečanje samostalnik
1. (dotikanje tal s koleni) ▸ térdelés, térdepelés Klečanje na kolenih lahko postane med dolgotrajnim ročnim pletjem zelo neudobno. ▸ A sokáig tartó kézi fonás alatt a térdelés nagyon kellemetlenné válhat.
Poredne učence so kaznovali s palico ali klečanjem na koruzi. ▸ A rosszalkodó tanulókat pálcával és kukoricán térdepeléssel büntették.
Duhovnost je več kot le klečanje pred oltarjem. ▸ A lelkiség több az oltár előtt térdelésnél.
Klečanje pred človekom je v azijskih državah najvišja stopnja izražanja spoštovanja. ▸ Az ázsiai országokban a letérdelés egy másik ember előtt a tisztelet kifejezésének a legmagasabb foka.

2. (o ponižnosti) ▸ térdre borulás, térdre ereszkedés, meghunyászkodásNewyorčani so izgubili živce nad županovim prisiljevanjem mesta h klečanju pred njim. ▸ A New York-iak elveszítették a türelmüket a polgármesterükkel szemben, aki szeretné, ha térdre borulna előtte a város.
To, kar me je ves čas po vojni motilo, zlasti v kulturi, je bilo klečanje pred vsem tujim - od romanopisja do filozofije. ▸ Ami háború után mindig zavart, elsősorban a kultúra területén, az a térdre ereszkedés volt a a külföldi dolgok előtt, a regényírástól a filozófiáig.
Veliki slovenski umi od Prešerna in Cankarja do Kocbeka so bili veliki kritiki slovenske ponižnosti in klečanja pred gospodarji. ▸ A nagy szlovén elmék Prešerentől és Cankartól kezdve egészen Kocbekig a szlovén alázatosság és az urak előtti meghunyászkodás nagy bírálói voltak.

klòniti klȍnīm
I. obračati stran: kloniti oči od čega
II. kloniti se
1. izogibati se: kloniti se opasnosti, zla društva
2. nagibati se: sunce se kloni zapadu; lov se kloni kraju lov se nagiba h koncu

klúb club m ; casino m ; círculo m ; centro m

igralski klub club de jugadores
letalski klub aero club
nogometni (planinski, plavalni, veslaški) klub club de fútbol (alpino, de natación, de regatas)
član kluba clubista m
pristopiti h klubu adherirse a un club

km na uro stalna zveza
(enota za hitrost) ▸ km per óra, km/óra
Opazovali smo geparda, ki se je podil za antilopo s kakšnimi 100 km na uro. ▸ Egy gepárdot figyeltünk meg, amely közel 100 km per órás sebességgel üldözött egy antilopot.
Hitrost tega avtomobila bo 250 km na uro. ▸ A gépkocsi sebessége 250 km per óra lesz.
Ceste so bile dobre, tako da sva lahko vozila tudi do 150 km na uro. ▸ Az utak jók voltak, így akár 150 km/órás sebességgel is haladhattunk.
Sopomenke: km/h, kilometer na uro

kònak m (t. konak)
1. gostišče, prenočišče: svratiti na konak; platiti handžiji za konak; pasti kome na konak priti h komu na prenočevanje
2. pot od enega prenočevanja do drugega: od Beograda do Stambola ima deset konaka
3. hiša uglednega gospodarja, dvorec, palača: vezirov konak u Travniku; knez-Milošev konak u starom Beogradu; konak kneginje Ljubice
4. moški oddelek v muslimanski hiši
5. obećavati kome Markove -e obljubljati komu zlate gradove; pričati Markove -e pripovedovati na dolgo in na široko

kon|ec¹ [ô] moški spol (-ca …)

1. top, oster, zgornji, spodnji: das Ende
figurativno konec sveta (zelo daleč) das Ende der Welt (na konu sveta am Ende der Welt, z drugega kona sveta vom andern Ende der Welt)
-ende (prednji Vorderende, zadnji Hinterende, topi Stumpfende, naselja Ortsende, stopnic Treppenende, kite Zopfende, vrvi Seilende, Tauende); (skrajni rob) vasi, gozda: der Ausgang; (vršiček) die Spitze; (odrastek) der Zipfel; vrstice: der Ausgang, das Ende

2. (prenehanje) das Ende, -ende (kvartala Quartalsende, leta Jahresende, meseca Monatsende, tedna Wochenende, pouka Schulende, semestra Semesterende, sezone Saisonende, vojne Kriegsende); (zaključek) der [Schluß] Schluss, -[schluß] schluss (oddaje [Sendeschluß] Sendeschluss, poslovnega časa [Ladenschluß] Ladenschluss, službe [Dienstschluß] Dienstschluss, šole [Schulschluß] Schulschluss); (dokončanje) der [Abschluß] Abschluss
konec delovnega časa der Feierabend

3. (propad, uničenje) das Ende, der Untergang
konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
konec časov/vseh dob das Ende der Zeiten
(smrt) das Ende

4. (iztek) dobe: der Ausgang, (izzvenevanje) der Ausklang

5. (izid, rezultat) der Ausgang

6.
česa je konec (kaj se je končalo) (etwas) ist zu Ende (premirja/mojega potrpljenja je konec der Waffenstillstand/ meine Geduld ist zu Ende)
konec je! [Schluß] Schluss!/jetzt ist aber [Schluß] Schluss!/[Schluß] Schluss damit!
zdaj pa konec! Und damit gut!
kon je (z) es ist [Schluß] Schluss (mit), es ist vorbei (mit)
konec je z menoj es ist um mich geschehen
|
narediti konec (umreti) umkommen, čemu [Schluß] Schluss machen mit
narediti konec početju nekoga: (jemandem) das Handwerk legen
storiti konec (umreti) dran glauben müssen, umkommen, sein Leben verlieren
|
brez konca ohne Ende, endlos
brez konca in kraja endlos, nie enden wollend
biti brez konca in kraja kein Ende nehmen (wollen), nicht enden wollen
do konca (do izteka) bis zum Ende, bis zuletzt
do žalostnega konca bis zum bitteren Ende
od začetka do konca von vorne bis hinten, vom Anfang bis zum Ende
do konca prstov bis in die Fingerspitzen
do konca (vse) pojesti/porabiti ipd.: restlos
do konca pojesti/popiti (den Teller) leer essen, (das Glas) leer trinken
do konca odpreti radio, televizor: voll aufdrehen
potisniti do konca durchtreten, durchdrücken
do konca povedati/speči ausreden/ausbacken
iti do konca bis zum Ende gehen, figurativno bis zum Äußersten gehen
iti/priti do konca čemu: einer Sache auf den Grund gehen/kommen
priti do konca komu: (jemandem) beikommen
h koncu aufs Ende zu
iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
na konec aufs Ende
na koncu am Ende, zu Ende
na koncu meseca am Monatsende
biti čisto na koncu am Ende sein, vor dem Ruin stehen
biti na koncu z živci mit den Nerven herunter sein
biti na koncu s svojimi močmi am Ende seiner Kraft sein
stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben
ob koncu am Ende
ob koncu meseca/leta zum Monatsende/Jahresende
ob koncu tedna am Wochenende
ob koncu vojne bei Kriegsende
od konca do kraja von A bis Z, restlos
od zadnjega konca von hinten
pred koncem vor dem Ende
pred koncem vojne vor Kriegsende
pri koncu gegen Ende
biti pri koncu s čim am Ende sein mit
proti koncu gegen Ende
proti koncu vojne gegen Kriegsende
proti koncu zime/poletja im Spätwinter/Spätsommer
proti koncu leta spät im Jahr
s koncem zum Ende
s koncem četrtletja zum Quartal/Quartalsende
za konec für das Ende
znak za konec das [Schlußzeichen] Schlusszeichen
znak za konec alarma die Entwarnung, das Entwarnungszeichen
znak za konec tekme der Abpfiff, [Schlußpfiff] Schlusspfiff

kônec² (-nca)

A) m

1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
konec jezika punta della lingua
konec knjige la fine del libro
konca vrvi le estremità, le teste della fune
konec dneva il finire del giorno
proti koncu sul finire

2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
najdi konec vrvi trova un pezzo di corda

3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
konec sezone fine della stagione
konec tekme finale della partita
konec starega Rima la fine dell'antica Roma
pren. veselice je konec la cuccagna è finita
iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina

4. (smrt) fine; morte:
njen tragični konec la sua tragica fine
pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi

5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire

6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa

7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente

8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
ne imeti dobrega konca non finire bene
potegniti krajši konec avere la peggio
lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
začetek konca il principio della fine
biti (kdo, kaj)
začetek in konec essere l'alfa e l'omega
ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
priti z vseh koncev venire da ogni dove
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
konec klobčiča bandolo (della matassa)
rib. konec odičnice setale
konec robca cocca
gastr. konec salame culaccino
navt. konec sidrnega kraka patta, palma
šalj. konec sveta finimondo
konec tedna fine settimana
navt. konec vrvi vetta
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine

B) kônec prep.

1. alla fine, verso la fine:
knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre

2. konec koncev infine, in fin dei conti:
konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!

kônec (časovno) fin m ; término m ; final m ; (zaključek) conclusión f , terminación f ; (izid) resultado m

skrajni konec último extremo m
konec januarja a fines de enero
konec meseca a fines (ali últimos) de mes
na koncu al final
napraviti konec z acabar con; poner término a; dar fin a
konec koncev al fin y al cabo; en definitiva; en resumidas cuentas
iti h koncu tocar a su fin
napraviti konec svojemu življenju suicidarse, quitarse la vida
z njim gre h koncu está muriéndose, está para morir, fam está en las últimas
privesti do konca acabar, terminar, du cima a, llevar a cabo
privesti do srečnega konca llevar a feliz término
moje potrpežljivosti je konec se me acaba la paciencia
vsega je konec todo está perdido
tega ni ne konca ne kraja esto es cosa de nunca acabar, esto es inacabable; fam aquí hay tela para rato
biti na koncu s svojo pametjo no saber ya qué decir (ali contestar)
konec vzeti perecer
na vseh koncih in krajih en todas partes, por dondequiera (ali doquiera)
konec dober, vse dobro si el fin es bueno lo demás no importa; el fin corona la obra