Franja

stopíti (stôpim) faire un pas, s'avancer, marcher; se mettre

stopiti čez kaj franchir, passer
stopiti dol (gor) descendre (monter)
stopiti iz sortir de
stopiti na poser le pied sur, monter sur
stopiti pod kaj se mettre à l'abri (ali à couvert)
stopiti pred koga se présenter devant quelqu'un
stopiti s česa descendre de quelque chose
stopiti skozi passer à travers, traverser
stopiti hitreje presser (ali hâter) le pas, accélérer
stopiti na kopno aller (ali descendre) à terre, débarquer
napak stopiti faire un faux pas
pošteno stopiti (pohiteti) allonger le pas, marcher à grands pas (ali à grandes enjambées)
stopiti naprej (nazaj) avancer (reculer)
stopite bliže! approchez!
stopiti v službo entrer en service
stopiti v zakon se marier
stopiti v veljavo (zakon) entrer en vigueur

stópiti² to step; to tread (na on, upon)

stópiti dol to step down
stópiti na to tread on, to set foot on
stópiti na tuja tla to set foot on foreign ground
stópiti v sobo to enter a room
stópiti noter to step inside (ali in)
stópiti nazaj to recede
stópiti naprej to come forward
stopite noter! come in, please!
stopite dol! come down!
stopi sem(kaj)! come here!, approach!
stopi malo noter! drop in!
pazite, kam stopite! watch your step!
stópiti na mesto drugega to succeed, to take someone's place
stópiti v službo to take up office
stopil je na mojo stran he took my part (ali my side)
stópiti v neposredno zvezo to enter into direct contact
stópiti v veljavo to come into force, to take effect
reka je stopila čez bregove the river overflowed its banks

stopníca step; stair

stopníce pl stairs pl, staircase
po stopnícah navzgor upstairs
po stopnícah navzdol downstairs
najvišja stopníca the top stair
predzadnja zgornja (spodnja) stopníca the top (the bottom) stair but one
stopníca pri vratih doorstep
pozor na stopníco! mind the step!
polžaste stopníce spiral staircase, winding staircase
predvežne stopníce perron
tekoče stopníce moving staircase, travolator, travelling staircase; escalator; moving stairway
vretenaste, zavite stopníce corkscrew staircase
iti po stopnícah gor to go up (ali to climb, to ascend, to mount) (the) stairs
priti po stopnícah (dol) to come downstairs

stopníca marche ženski spol , degré moški spol ; (v amfiteatru) gradin moški spol

stopnice escalier moški spol
polžaste stopnice escalier en colimaçon (ali en hélice, à vis, en spirale), escalier tournant
tekoče stopnice escalier roulant (ali mécanique), escalator moški spol
zunanje stopnice escalier extérieur, perron moški spol
po stopnicah dol (gor) en descendant (en montant) l'escalier
iti po stopnicah navzgor monter (ali gravir, escalader, grimper) l'escalier,
navzdol descendre l'escalier
stopnica rasti taux de croissance
stopnica inflacije taux d'inflation

stopnic|e ženski spol množina die Treppe, die Stiege (kletne Kellertreppe, lesene Holztreppe, Holzstiege, masivne Massivtreppe, notranje Innentreppe, vretenaste Spindeltreppe, podstrešne Bodentreppe, polžaste/zavite Wendeltreppe, požarne Feuertreppe, Nottreppe, pristajalne pomorstvo Bootstreppe, sprednje Vordertreppe, na peron Bahnsteigtreppe, na prižnico Kanzeltreppe, na vrtu, na vrt Gartentreppe, s podestom Podesttreppe, stranske Nebentreppe, tekoče Rolltreppe, zadnje Hintertreppe, zunanje Außentreppe); der Treppenlauf
ladijske stopnic pomorstvo das Fallreep
čiščenje stopnic die Treppenreinigung
naklon stopnic die Treppensteigung
hoditi/iti po stopnicah Treppen gehen, Treppen steigen
po stopnicah dol treppab
po stopnicah gor treppauf
vzpenjanje/hoja po stopnicah das Treppensteigen

strelja|ti [é] (-m) ustreliti schießen, feuern; iz puške, pištole: (ein Gewehr/eine Pistole) abfeuern
streljati z možnarjem böllern
ironično : knallen, ballern
brezciljno streljati herumschießen
streljati dol hinunterschießen, herunterschießen, hinunterfeuern
streljati na slepo (srečo) drauflosfeuern, drauflosschießen
streljati nazaj zurückschießen, zurückfeuern
streljati z ostro municijo scharf schießen
začeti streljati losschießen, losknallen, losfeuern, losballern
streljati preko cilja über das Ziel hinausschießen (tudi figurativno)
streljati z očmi figurativno Blicke schießen
streljati s topovi na vrabce figurativno mit Kanonen auf Spatzen schießen
ki dobro strelja [schußstark] schussstark
ki rad/hitro strelja schießwütig
ki slabo strelja [schußschwach] schussschwach

stŕgati to scrape; to grate; (raztrgati) to tear, to rend

stŕgati na dvoje to tear in two
stŕgati na kose to tear to pieces; to tear apart (ali in pieces, arhaično asunder)
stŕgati si obleko na žeblju to tear one's dress on a nail
stŕgati si srajco to tear one's shirt
ta nit se ne bo strgala this thread will not break
stŕgati dol objavo (z deske ipd.) to tear down a notice
stŕgati komu krinko z obraza to unmask someone

su

A) prep.

1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
comandare su tutti poveljevati vsem
contare sulle dita prešteti na prste
contare su qcn. računati na koga
essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
stare sulle spine pren. biti na trnih

2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
la marcia su Roma pohod na Rim
le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
opera su Cesare delo o Cezarju
discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

4. (za označevanje časa)
sul calar del sole proti večeru
sul far del mattino proti jutru
sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
essere, stare sul punto di biti na tem, da
starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

5. (za označevanje približne starosti)
un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

6. (za označevanje približne cene)
la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

7. (za označevanje približne teže in višine)
pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
è alto sui due metri visok je približno dva metra

8. (za označevanje načina)
scarpe su misura čevlji po meri
credere sulla parola verjeti na besedo
lavorare su ordinazioni delati po naročilu
parlare sul serio govoriti resno
stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

9. (za označevanje snovi)
dipinto su tela slika na platnu
incisione su rame bakrorez

10.
su per po:
arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

B) avv.

1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
vieni su pridi gor
un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
un su e giù vrvež
andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
andare su pren. rasti (cene)
tirare su i figli vzrediti otroke
tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
venire su bene lepo rasti, uspevati
un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

2.
su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

3. pleon.
alzarsi, levarsi su vstati
mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
mettere su famiglia pren. poročiti se
mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
mettere su superbia pren. prevzeti se
saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
lì su, là su tam gori, tja gor
qui su tu doli, sem dol
poco su, poco giù približno

5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
su coraggio! le korajžno!
su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

6.
in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
guarda in su poglej gor!
metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
da Roma in su od Rima proti severu
si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

7.
da su, di su od zgoraj
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod

subir gor (pri)nesti, dvigniti (se), povzpeti se na, iti gor, splezati na; zvišati; gor priti, gor se peljati; narasti, vzhajati; napredovati (v službi)

subir el alquiler zvišati najemnino
subir el color okrepiti barvo; pretiravati
subir una cuesta povzpeti se na višino (goro)
subir la escalera iti po stopnišču navzgor
subir a un niño en brazos dvigniti otroka v naročje
subir el precio zvišati ceno
la marea sube plima je
el pan ha subido kruh se je podražil
subir y bajar iti gor in dol
el termómetro ha subido termometer se je dvignil
¡suba V.! pridite gor, prosim!
subir trepando splezati na
subir al monte na goro se povzpeti
la cuenta sube a... račun znaša ...
los colores le suben a la cara (fig) zardeva od sramu
subir de precio podražiti se; več ponuditi na dražbi
subirse zlesti na, povzpeti se na

sursum s soobl. sūsum in sursus, adv. (iz *subs-vorsom; adv. pt. pf. glag. sub-vortō)

1. navzgor, gor, kvišku, v višino (naspr. deorsum): modo sursum, modo deorsum, tamquam collus cernui Luc. fr., sursum ferri sursumque meare Lucr., adspicit nil sursum Mart., manus susum sustulit Naev. ap. Non., susum escendam in tectum Pl., subducito susum animam Ca., sursum deorsum cursites Ter. ali naturis his, ex quibus omnia constant, sursus deorsus ultro citro commeantibus mundi partium coniunctio continetur Ci. gor in dol; preg.: omnia sursum deorsum fortuna versavit Sen. ph. je vse postavila narobe, je vse prekucnila, je vse postavila na glavo; v zvezi z adv. versum (vorsum) ali versus (vorsus): vineam sursum vorsum ducito Ca., sursum vorsum serpit Varr., cum gradatim sursum versus reditur Ci., abdomen sursum versus ad praecordia pervenit Cels., sursum enim versus gignuntur Lucr., quod sursum versus fertur Ap., fruges et arbores deorsum versus crescere? pluvias et nives … sursum versus cadere in terram? Lact.

2. (redko) gor(i) = zgoraj: praeterito hac recta platea sursus Ter., qui colunt deorsum … , qui sursum Varr. spodaj … zgoraj, sursum ac deorsum Tubero ap. Gell. zgoraj in spodaj; preg.: quod sursum est, deorsum faciunt Petr. vse delajo narobe, vse obračajo napak, vse obračajo (postavljajo) na glavo.

système [sistɛm] masculin sistem; sestav, celotnost, sostav; red, sestava, notranji ustroj; načrtnost, notranji red, sistematika; ureditev, razvrstitev (po kakih načelih); géologie formacija; skupnost delov s podobno funkcijo; familier spretno sredstvo; marine vilice za vesla (pri čolnu)

système d'axes, de coordonnées (mathématiques) koordinatni sistem
système comptable, de clearing knjigovodski, obračunski sistem
système D (familier), système débrouille iznajdljivost
système décimal, métrique decimalni, metrski sistem
système économique, monétaire, politique, social gospodarski, denarni, politični, družbeni sistem
système électoral volilni sistem
système de l'enfant unique, de deux enfants sistem enega otroka, dveh otrok
système d'enseignement učni sistem
système montagneux gorski sistem
système de paiements par acomptes sistem plačevanja na obroke
système nerveux živčni sistem
système philosophique de Descartes Descartesov filozofski sistem
système progressif souple (optique) zeleni val
système de roulement pouk v izmenah, v turnusih
système solaire sončni sistem
(péjoratif) à bas le système! dol z režimom!
courir, porter, taper sur le système (figuré) iti na živce
contredire par système že od začetka, zaradi predsodkov pristransko ugovarjati

šin|iti¹ (-em) schießen, (poskočiti) schnellen (ven herausschnellen, hervorschießen, herausschießen, dol/navzdol herunterschießen, gor hinaufschnellen, preko česa hinausschießen über)
šiniti pokonci aufspringen, in die Höhe springen

tear down prehodni glagol
sneti, (dol) strgati; raztrgati; razrušiti, porušiti, zdrušiti, izravnati z zemljo, razdejati, podreti

to tear down a notice strgati (dol) objavo (z deske ipd.)

teč|i¹ [ê] (-em) človek, žival: laufen; pogovorno, posebno ironično: rennen; sich im Laufschritt bewegen, zelo hitro: stürmen; rekreacijsko: joggen
teči v drncu traben
teči v cikcaku Haken schlagen
teči k zulaufen auf
teči naproti komu (jemandem) entgegenlaufen
na vso moč teči sich die Seele aus dem Leib rennen
(mimo vorbeilaufen (an), naprej weiterlaufen, pred druge vorlaufen, navzdol/dol hinunterlaufen, noter hineinlaufen, hineinrennen, okoli herumlaufen, stran fortlaufen, davonlaufen, ven hinauslaufen, hinausrennen, za nachlaufen, hinterherlaufen)
lagati, kot pes teče lügen wie gedruckt, das Blaue vom Himmel lügen
zibelka mu je tekla … seine Wiege stand …

teč|i² [ê] (-e)

1. tekočina: laufen, fließen, rinnen; tekoča voda: fließen; voda ipd. iz pipe: laufen, rinnen (pustiti teči laufen lassen); tehnika strömen; (čez überfließen, dol hinunterfließen, herunterfließen, nazaj zurückfließen, zurückströmen, okoli umfließen, po durchfließen, preko überfließen, preko roba posode überlaufen, skozi durchfließen, v einfließen, hineinfließen); iz zemlje: (izvirati) quellen

2. kri po žilah: fließen, pulsieren; kri iz rane: fließen, rinnen, quellen (aus einer Wunde)
kri (mu) teče (er) blutet
kri mu teče iz nosu (seine) Nase blutet

3.
iz nosu mu teče ob nahodu: seine Nase läuft

tirare

A) v. tr. (pres. tiro)

1. vleči, povleči; potegniti, potezati; nategniti, nategovati; napeti, napenjati:
tirare i capelli a qcn. koga vleči za lase
tirare la cinghia pren. pog. tolči lakoto
tirare il collo a un pollo zaviti piščancu vrat
tirare le cuoia, gli ultimi respiri pog. umirati, umreti
tirare i fili, le fila di una situazione pren. obvladovati položaj
tirare giorno, mattina ponočevati, krokati dolgo v noč
tirare in lungo, per le lunghe na dolgo vleči
tirare un metallo metal. vleči kovino
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga ošteti, pokarati
tirare i remi in barca pren. prenehati s čim; odpovedati se (nameri, podjetju)
tirare le reti povleči mreže
tirare in secco un'imbarcazione potegniti čoln na suho

2. pren. povleči; potegniti; pritegniti, pritegovati; speljati:
tirare l'acqua al proprio mulino pren. vodo speljati na svoj mlin
tirarsi addosso qcs. nakopati si (težave, kritiko)
tirare l'attenzione di qcn. pritegniti pozornost nekoga
tirare qcn. dalla propria parte pritegniti koga na svojo stran

3. vleči:
i buoi tirano il carro vola vlečeta voz
tira l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tirare qcs. coi denti pren. kaj s težavo braniti, zagovarjati
tirare la carretta pren. garati
tirare qcn. per i capelli pren. koga s prevaro prepričati
tirare un ragionamento per i capelli privleči sklep za lase
una parola tira l'altra beseda da besedo

4. premakniti, premikati; potegniti, potezati, povleči:
tirare avanti, indietro, a destra, a sinistra premakniti naprej, nazaj, v desno, v levo
tirare avanti la famiglia pren. vzdrževati družino, skrbeti za družino
tirare avanti le trattative pren. nadaljevati pogajanja
tirare in ballo qcn. koga navajati, potegniti koga v kaj
tirare in ballo qcs. načeti neprimerno temo
tirare fuori potegniti ven, izvleči, privleči na dan
tirare fuori scuse pren. iskati izgovore
tirare giù potegniti dol:
tirare giù a campane doppie koga opravljati, obrekovati
tirare giù un bicchiere hitro popiti, zliti kozarec vase
tirare giù colpi, pugni silovito tolči, udarjati, mlatiti
tirare giù la maschera sneti masko, pokazati se v pravi luči
tirare giù qcn. dal letto koga vreči iz postelje
tirare su potegniti gor, ven:
tirare su l'acqua dalla cisterna vleči, črpati vodo iz vodnjaka
tirare su un bambino vzgajati otroka
tirare su qcn. koga dvigniti s tal; komu pomagati (v stiski)
tirare su col naso smrkati
tirare su la cocaina njuhati kokain
tirare su i numeri izžrebati številke (na loteriji)
tirare a sorte žrebati
tirare di mano qcs. a qcn. komu kaj strgati iz rok

5. vleči, vsrkavati, sesati:
tirare l'acqua vsrkavati vodo (zemlja)
tirare l'aria vleči (peč, dimnik)
tirare il fiato dihati; pren. oddahniti se
tirare il gruppo, tirare šport vleči (v kolesarstvu)
tirare il latte sesati (mleko)

6. ekst. izvleči; dobiti; skleniti, sklepati:
tirare la conclusione di un discorso potegniti sklep, sklepati iz razgovora
tirare i conti, le somme sešteti; pren. sklepati
tirare partito da qcs. okoristiti se s čim
tirare una salsa kulin. zgostiti omako

7. pog. dvigniti:
tirare lo stipendio dvigniti plačo

8.
tirare a cera il pavimento povoščiti pod
tirare a lucido pološčiti
tirare al peggio pren. obrniti, sprevračati (besede)
tirare scemo qcn. pog. koga zmesti

9. vreči, metati, zalučati:
tirare un sasso vreči kamen
tirare baci pošiljati poljubčke
tirare bestemmie, moccoli pren. jezno preklinjati, robantiti, bentiti
tirare calci, pugni brcati, tolči (s pestmi)
tirare i dadi kockati (se)
tirare una fregatura vulg. prevarati, zafrkniti, zajebati

10. ustreliti, streljati:
tirare una cannonata, una fucilata ustreliti s topom, s puško
tirare in porta ekst. šport streljati na gol

11. potegniti, vleči, risati:
tirare una linea potegniti črto
tirare un piano pren. zarisati, izdelati načrt

12. tisk natisniti, tiskati

B) v. intr.

1. iti naprej:
tirare avanti iti naprej (tudi pren.);
Come va? - Si tira avanti. Kako ste kaj? - Gre
tirare diritto, innanzi iti naravnost; pren. iti odločno k cilju

2. pren. težiti k, imeti nagnjenje do:
tirare a imbrogliare rad prevarati
tirare a campare ne se pretegniti pri delu, prizadevanjih
tirare a indovinare pog. ugibati

3. vleči (barva); biti podoben:
tirare da qcn. biti podoben komu
un grigio che tira all'azzurro siva barva, ki vleče na modro

4. kazati na; vleči:
tira a piovere kaže na dež
lo sterzo tira a destra volan vleče v desno

5. pihati:
con l'aria, col vento che tira pog. danes, dandanes, v teh časih

6. vleči (motor):
la macchina in salita non tira più avto ne potegne več v klanec

7. ekst. vulg. dvigniti se, stati (moški ud)

8. pren. uspevati, biti uspešen, biti v polnem razmahu:
il turismo è il settore che più tira najuspešnejša panoga je turizem

9. obl. biti tesen:
sei più grasso e i pantaloni tirano zredil si se, pa so ti hlače pretesne

10. pren. varčevati:
tirare sul prezzo barantati
tirare sulle spese skopariti

11. ustreliti, streljati:
tirare col fucile streljati s puško
tirare alla selvaggina streljati na divjad
tirare di boxe, di scherma šport boksati, sabljati se

C) ➞ tirarsi v. rifl. (pres. mi tiro)
tirarsi indietro umakniti, umikati se; pren. odstopiti (od namere)
tirarsi in là, da parte umakniti se, stopiti vstran
tirarsi su vstati, pren. pobrati se

tja

1. kam: hin, dorthin, dort … hin
tja dol/gor/noter hinunter/hinauf/hinein, dorthinunter/dorthinauf/ dorthinein
tja (preko) hinüber
tja do bis hin zu
hin- (iti hingehen, moči hinkönnen, morati hinsollen, hinmüssen, naročiti, naj pride hinbestellen, obesiti hinhängen, peljati hinfahren, hinbringen, plavati hinschwimmen, pogledati hinschauen, pohiteti hineilen, poleteti/zleteti hinfliegen, pomakniti hinrücken, poslati hinschicken, potisniti/poriniti hinschieben, potovati hinreisen, priti hingeraten, hingelangen, hinkommen, pustiti hinlassen, smeti hindürfen, spadati hingehören, spraviti hinschaffen, spremiti/pospremiti hinbegleiten); Hin- (pohod der Hinmarsch, polet der Hinflug, pot der Hinweg, potovanje die Hinreise)
tja grede auf dem Hinweg, auf der Hinreise, auf der Hinfahrt
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf dem Hin- und Rückweg, auf der Hin- und Rückfahrt

2.
tja in tja/tja pa tja zu der und der Stelle

3.
tja do/v bis zu/in

4.
sem in tja hin und her, herum-
(porivati herumschubsen), hinundher- (voziti se hinundherfahren), več ljudi, stvari: durcheinander- (letati [durcheinanderlaufen] durcheinander laufen, [durcheinanderdrängen] durcheinander drängen)
sem pa tja dann und wann, ab und zu, hin und wieder ➞ → semintja, sempatja

5.
tja v tri dni/tja v en dan in die blaue Gegend hinein, govoriti: daherreden, živeti: dahinleben
| ➞ → tjavdan, tjavendan

tollēnō -ōnis, m (tollere)

1. dvigovalna greda, starejše greda zamašnica, tj. greda, ki leži počez na drugi gredi in se na enem koncu vzdigne, če jo na drugem potisnemo dol: Pl. ap. Fest., Plin.

2. occ.
a) ročnik ali (starejše) vaga pri vodnjaku: Fest.
b) žerjav, dvigalo, zavzdižnik, stroj za vzdigovanje pri obleganju: L., Sil., Veg.

valóven (-vna -o) adj. di onda, delle onde:
fiz. valovni dol, vrh valle, cresta dell'onda
fiz. valovni vozel nodo di oscillazione
fiz. valovna dolžina lunghezza d'onda

valovna dolina stalna zveza
fizika (točka valovanja) ▸ hullámvölgy
Sopomenke: valovni dol