Franja

vsèlej adv. sempre; ogniqualvolta:
če ga je kaj hudo ujezilo, se ga je vselej napil ogniqualvolta qualcosa lo faceva arrabbiare, lui si ubriacava
zlato je bilo vselej drago l'oro è sempre stato caro
mnoge živali so zginile za vselej molti animali, molte specie animali sono sparite per sempre
evf. izdihniti za vselej morire
gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come date per scontate

zahtévati to demand (od of, from); to make demands (upon); to claim; to require; (plačilo) to exact (from); to ask

pravila tega ne zahtevajo this is not required by the rules
kaj zahtevate od mene? what do you want from me?
zahtévati zdravniško nego to require medical care
to vprašanje zahteva našo takojšnjo pozornost this question demands our immediate attention
zahtévati nekaj nemogočega (figurativno) to cry for the moon
bi bilo preveč zahtevano od vas, (da bi prišli...)? would it be asking too much of you (to come...)?

zakáj

1.

zakáj? why?, for what reason?
zakáj ne? why not?
ne vedeti zakáj not to know why

2. (kajti) for

odločili so se ostati doma, zakáj bilo je grdo vreme they decided to stay at home, for the weather was vile

zamàn in vain, vainly; to no purpose, to no profit; ineffectually, unavailingly, fruitlessly

zamàn govoriti to waste words
vse je bilo zamàn it was all to no effect, it was all for nothing, it came to nothing, it achieved nothing
zamàn se mučiti to labour in vain
trud je bil zamàn the efforts proved abortive
zamàn trošiti to waste, to squander
zamàn se truditi (figurativno) to beat the air, to beat one's head against a brick wall

zapitje samostalnik
1. neformalno (o proslavljanju z alkoholom) ▸ elivás, rámulatás, elmulatás
Trda pogajanja se začnejo šele kasneje, ko so že ugotovili, da ti lahko zaupajo. Drugače kot na zahodu, kjer večerja večkrat pomeni "zapitje" dobre kupčije. ▸ A kemény alkudozás csak később kezdődik, amikor megállapítják, hogy megbízhatnak benned. Ez más, mint nyugaton, ahol a vacsora a legtöbbször azt jelenti, hogy rámulatnak a jó vételre.
Če že ni bilo praznične pojedine, je podelitvi zakramenta sledilo vsaj zapitje krsta z vinom, v zadnjem času pa krstu sledi svečano kosilo. ▸ Ha már nem volt ünnepi lakoma, a szentség felvételét követően legalább jól elitták a keresztelőt, az utóbbi időben viszont ünnepi ebéd követi a keresztelőt.

2. (o alkoholizmu) ▸ iszákossá válás
Ob veselem vzdušju v pesmi svari pred nevarnostjo zapitja fanta in možnostjo odhoda z zadolženo kajžo po svetu. ▸ A vers derűs hangvétele mellett felhívja a figyelmet arra a veszélyre, hogy a fiú iszákossá válik és adósságokba verve magát vág neki a világnak.

zapóren

zapórna kazen pravo imprisonment
zapórni ogenj vojska (artillery) barrage
zapórno povelje warrant for the arrest (of someone)
proti njemu je bilo izdano zapórno povelje (ukaz) a warrant was issued for his arrest

zarés truly; really; indeed; in fact; actually; in truth

zarés? indeed?, really?
zarés mi je žal I am truly sorry
to je (pa) zarés preveč! really, that's too much, that's really too much!
ali zarés verjameš to zgodbo? do you really (ali actually) believe that story?
zarés je bilo vroče (ZDA pogovorno) it sure was hot
človek bi zarés ponorel! it's enough to drive you crazy!

zastónj gratis, gratuitously; for nothing, free, free of charge; (zaman) in vain, to no purpose

skoraj zastónj sem to dobil I got it dirt cheap
to se lahko zastónj dobi it can be had for the asking
to sem kupil skoraj zastónj I bought it for a song
zastónj se mučiti to labour in vain, (figurativno) to beat the air
še zastónj tegá ne bi hotel imeti I would not have it as a gift
vse moje prizadevanje je bilo zastónj all my efforts were in vain
ta zdravnik zdravi reveže zastónj that doctor treats poor people free

zastónj gratuitement, gratis, pour rien, à titre gracieux , familiarno pour des prunes, à l'œil ; (zaman) en vain, vainement, inutilement

na pol zastonj à vil prix, à un prix dérisoire, pour une bouchée de pain
čisto zastonj en pure perte
ni zastonj (brez vzroka) ce n'est pas sans motif (ali sans raison) que
zastonj se truditi perdre son temps (ali sa peine)
vse je bilo zastonj tout fut inutile (ali vain)

zastónj gratis; gratuitamente ; fam de balde ; (zaman) en vano, en balde, inútilmente

zastonj se truditi esforzarse en vano
zastonj (brez plačila) delati trabajar de balde, fam (fig) trabajar para el obispo
vse je bilo zastonj todo fue inútil

zatilje samostalnik
(del glave in vratu) ▸ tarkóLase na zatilju zvijte v figo, spredaj naj prosto padajo. ▸ A tarkóján fésülje kontyba a haját, elől pedig hagyja, hogy szabadon essen.
Debele dežne kaplje so mi padale na zatilje, in ni bilo prijetno. ▸ A kövér esőcseppek a tarkómra potyogtak, ami nem volt kellemes érzés.
Sopomenke: tilnik, zatilnik

zatišje pred nevihto frazem
(o napovedi težkih časov) ▸ vihar előtti csend
Zato sta na štiri oči poskušala zgladiti spor, toda sklenjeno premirje je bilo le zatišje pred nevihto. ▸ Négyszemközt igyekeztek elrendezni a vitát, de a fegyverszünet csak a vihar előtti csend volt.
Sopomenke: zatišje pred viharjem, zatišje pred burjo, zatišje pred neurjem

zató

A) adv. perciò, per questo, pertanto, di conseguenza, appunto:
termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga le termiti distruggono rapidamente il legno e sono perciò una calamità tanto grande
rad bi nekaj vprašal. Kar daj, saj smo zato tukaj vorrei fare una domanda. Prego, siamo qui per questo
če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten anche se avesse letto tutti i libri del mondo non sarebbe saggio per questo
razreda nisem izdelal, pa kaj zato non ho superato la classe. E allora?!
uro sem zgubil. Nič zato ho perso l'orologio. Non fa niente
to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato non sono spiccioli, si tratta di miliardi. Appunto

B) zató konj.

1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) perciò, pertanto:
bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti aveva una fame da lupo, perciò gli diedero da mangiare

2. (v protivnem priredju) per questo; in compenso:
piše malo, zato pa dobro scrive poco ma in compenso bene

3. zato ker (v vzročnih odvisnih stavkih) perché:
zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan perché non è venuto? Perché stava male

4. zato da (v namernih odvisnikih) perché, affinché; per:
zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha perché ha chiuso la finestra? Per impedire giri d'aria

zavist samostalnik
(čustveno stanje) ▸ irigységDoslej v reprezentanci nikoli ni bilo sporov in nobene zavisti. ▸ Eddig soha nem volt semmilyen konfliktus vagy irigység a válogatottban.
Ne dovolite, da vam nekdo iz zavisti skazi načrte. ▸ Ne hagyja, hogy valaki irigységből elrontsa a terveit.

zaviti v celofan frazem
(o olepševanju) ▸ selyempapírba csomagolNekateri so pomisleke izrazili malce neposredneje, drugi so jih zavili v celofan. ▸ Néhányan fenntartásaikat közvetlenül tudatták, mások selyempapírba csomagolva adták elő.
Dlje ko gremo v zgodovino, bolj je bilo v navadi politično stališče zaviti v celofan religije. ▸ Minél inkább visszamegyünk a történelemben, annál inkább szokás volt a politikai álláspontot a vallás mögé rejteni.

zdaj¹

1. (ta trenutek) jetzt (do zdaj bis jetzt, zdaj končno jetzt endlich, takoj/prav zdaj gleich jetzt, zdaj že/šele/še jetzt schon/erst/noch, že/šele/še zdaj schon/erst/noch jetzt); (s tem trenutkom) nun (zdaj si ti na vrsti nun bist du an der Reihe, kaj praviš zdaj? was sagst du nun?); v preteklosti ali prihodnosti: nun (od zdaj sta bila prijatelja von nun an waren sie Freunde, zdaj ni bilo več umika nun gab es keinen Rückzug mehr, kaj pa zdaj? und was nun?)

2. (dandanašnji) jetzt, heutzutage, nun
včasih …, zdaj … früher …, nun/jetzt …

3. (po vsem tem) nun, inzwischen, mittlerweile (položaj se je zdaj spet nekoliko popravil die Lage hat sich nun/inzwischen/mittlerweile wieder etwas gebessert)

4.
od zdaj (poslej) von hier an/ab
za zdaj (zazdaj) einstweilen
|
ob/pri okoliščinah, kakršne so zdaj bei so gestalteten Umständen
naj zdaj opišemo wir wollen jetzt beschreiben
zdaj je pa zadosti! [Schluß] Schluss jetzt! Jetzt ist aber Feierabend!
zdaj pa dajmo! jetzt gilt's!
zdaj pa imaš da hast du den Salat
zdaj pa resno/zares! Scherz beiseite!
zdaj šele (zanalašč) nun erst recht

zdàj

A) adv.

1. adesso, ora; poc'anzi:
ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
zdaj je bil tu era qui poc'anzi

2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi

3. (poudarja zahtevo) ora:
zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo

4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
še zdaj ne verjameš? ancora non credi?

5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra

6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire

7. zdaj ko ora che, dal momento che:
zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj ali nikoli ora o mai più
mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
kaj pa zdaj? e ora?
za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
že zdaj fin d'adesso
zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!

B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via!

zelenjavar samostalnik
1. (pridelovalec zelenjave) ▸ zöldségtermesztő, zöldségtermelő
Manjši zelenjavarji opuščajo proizvodnjo, medtem ko se veča proizvodnja maloštevilnih specializiranih zelenjavarjev. ▸ A kisebb zöldségtermesztők felhagynak a termesztéssel, míg a kis számú szakosodott zöldségtermesztők termelése nő.

2. (prodajalec zelenjave) ▸ zöldséges
Vsakdo pozna svoje prodajalce, vsakdo zaupa svojemu mesarju, svojemu zelenjavarju, svojemu peku in svoji ribarnici. ▸ Mindenki ismeri a saját árusait, mindenki megbízik a saját hentesében, zöldségesében, pékjében és halárusában.

3. neformalno (kdor ima rad zelenjavo) približek prevedka ▸ növényevő
Hitro je bilo očitno, da sva v primerjavi z najinimi gostitelji precej bolj "zelenjavarja", kot pa ne vem kako dobra mesojedca. ▸ Hamar kiderült, hogy a vendéglátóinkhoz képest, sokkal inkább „növényevők” vagyunk, nem nagy húsevők.

zêmlja f

1. astr. terra, Terra:
Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
mati zemlja madre terra
star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

2. (površina planeta) terra:
pasti na zemljo cadere a terra
ležati na zemlji giacere per terra
gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
zapuščati zemljo abbandonare le campagne
živeti od zemlje vivere lavorando la terra
navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

6. (planet kot življenjski prostor) terra:
zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

7. (dežela, država) terra, paese:
obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
izravnati kaj z zemljo radere al suolo
izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
kem. redke zemlje terre rare
voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria

zgódba story; tale

zgódbe pl za otroke tales pl (ali stories pl) for children
zgódba o Carusu the Caruso story
smešna, zabavna zgódba funny story
spolzka zgódba risqué story
toda to je (že) druga zgódba but that is another story
kup zgódb pripovedujejo o njem there are lots of stories told about him
vedno ista zgódba always the same old story
zgódbe sv. pisma religija Holy Scripture, Bible
njegova zgódba je bila zelo žalostna his was a very sad story
zgódbe ni bilo ne konca ne kraja, zgódba se je vlekla brez konca in kraja the story dragged on