Franja

haereō -ēre, haesī, haesum (haereō iz haeseō)

I.

1. viseti, držati se česa, prije(ma)ti se česa, (ob)tičati, trdno stati, (ob)sedeti, sloneti, lepéti: frondes male haerentes O. tresoče se listje, haeserunt radice (s korenino) pedes O., quod haeret apte H. kar se trdno drži skupaj, terra radicibus suis (s svojimi koreninami) haereat Ci., si … hic terminus haeret V. če … ta meja (cilj) trdno stoji, če je … trdno določen(a), — nespremenljiv(a), nec enim est, quod existimes septem sola discurrere, cetera haerere Sen. ph. (o zvezdah), haeret amica manus Stat., (= in ancipiti pietas constituta, quid potius faceret, ignorabat), haerentibus membris (sc. metu) T. Kje? na —, ob —, pri —, v čem?
a) z abl.: flamma postibus haesit V. ali ferrum ossibus haesit O. je obtičalo, genua amplexus genibusque volutans haerebat V., haerent parietibus scalae V. so prislonjene na … , haeret pede pes V. noga se drži noge, navis haeret litore V., h. equo H. ali asello O. trdno sedeti na … , amplexibus alicuius O. koga trdno objetega držati, collo ducis O., osculo L. ob ustih viseti, duabus haerentes hastis L., os devoratum fauce cum haereret lupi Ph., haerent viscera curribus Val. Fl., ratis vadis immobilis haesit Sil.
b) z loc.: haeret humi cornus Sil., specus haeret humi Sil. leži.
c) s praep. a) z in z abl.: pugnus in mālā haereat Ter., tela in tuis pulmonibus et visceribus haerebant Ci., h. in equo Ci. (prim. zgoraj h. equo), quae (tela) cum in … scuto haesissent L., male in pede calceus haeret H. mahedra, cuspis in tergis visa est haerere O., in patris cervice haerens O. ki visi ob očetovem vratu = ki objema očeta, h. in gremio Iasonis O., haerens in pectore coniunx Val. Fl., classis in vado haerebat Cu. je bilo obtičalo, h. in vestigio Cu. ne ganiti se z mesta, h. in complexu alicuius Q. (prim. zgoraj h. amplexibus alicuius); pren.: h. in visceribus Graeciae L., malum haeret visceribus civitatis L., malum haeret in medullis populi Ci., infixus haeret animo dolor Ci., nec haerere in animis sollicitudinem oportet Ci., quae (memoria) … in omnium gentium sermonibus ac mentibus semper haerebit Ci. bo ostal, se bo ohranil, quippe cui in animo haeserat (z ACI) S. ker je bil trdno prepričan. b) z drugimi praep.: linguae ad radices haeret stomachus Ci., haeret ad ora ducis Val. Fl., intra vaginam gladius haeret Q.
c) z dat.: gubernaculum … , cui datus haerebam custos V., qua levis haeserat alae … sagitta O., haerens tabulae Hier. (o brodolomcu).

2. metaf.
a) kje neprestano (trdno) tičati, — sedeti, — ležati, — stati, — biti, — prebivati, — muditi se: hic haereo Ci., foliis sub omnibus haerent (Somnia) V., ne scopulis haererem semper in isdem O., fontibus et fluviis haerent O., h. circa muros urbis, in obsidione castelli Cu., rupibus, Caudinis faucibus Sil.
b) viseti na kom kakor klop, prijeti se —, držati se koga kakor klop, obešati se na koga, ne ganiti se od njega, vztrajati pri; z dat., abl., s praep., pa tudi abs.: Antores haeserat Euandro V., Venus et illi semper haerens puer H. njen neločljivi deček spremljevalec, potest hoc homini huic haerere peccatum? Ci., haeret imago menti O. stoji pred dušo, haeremus cuncti superis Lucan., haeret ager Mario Mart. ostane Mariju, rursus … haesurum portis Poenum Sil. zopet se bo … približal, obtinenti Africam comes haeserat Plin. iun., h. lateri alicuius Plin. iun., Iust., Amm., h. apud aliquam (meretricem) Pl., comes haeret Mart.; v sovražnem smislu h. in tergo, in tergis ali samo tergis alicuius obešati se komu na vrat, viseti mu na glavi: haerens in tergo Romanus L., in tergis … fugientium haesurus Cu., in tergis nostris Scythae haerebunt Cu., se cum exercitu tergis eorum haesurum T.
c) (le) privesek —, zadnji biti, privesiti se: ne in turba quidem haerere plebeium quemquam L., conviva nec ultimus haesi Mart.
č) v (pri) čem ostati, — vztrajati, od česa ne odnehati, — ne odtrgati se, ne (i)znebiti se česa, ne odkrižati se —: in amorem haerere apud … fidicinam Pl., h. in iure ac praetorum tribunalibus Ci., in eadem sententia Ci., in causa semper Ci., aut ducunt lanas … aut haerent telae O. ali se pa pri statvah mude, h. circa libidines Suet.; pren.: h. in oculis Ci. vedno pred očmi biti, in vultu patris O. oči upirati v očetov obraz (v očeta), patriis in vultibus haerens O., in virgine haeret O. devica ga mika, nase veže, visae cupidine virginis haeret O. dolgo in željno gleda devico.

II.

1. obstati, zastati, obtičati: adspectu territus haesit continuitque gradum V., vox faucibus haesit V., lingua haeret metu Ter., ter tecum conata loqui ter inutilis haesit lingua O.; preg.: in luto h. Pl. v blatu tičati = v zadregi biti, sed aqua haeret, ut aiunt Ci. ali in hac causa mihi aqua haeret Ci. ep. (gl. rekla pod geslom aqua), haeret in salebra Ci. (gl. salebra); pren.: haesit in illis poenis, quas … Ci. obtičal je v oni kazni = zadela ga je ona kazen, repetundarum criminibus haerebant T. bili so zapleteni v …

2. metaf.
a) zastati = zadržan —, oviran biti, (pre)nehati: res haeret Pl., haeret hoc negotium Pl., fama adulescentis haesit ad eas metas Ci., Hectoris manu victoria Graiûm haesit V., amor haesit O.
b) v zadregi biti, ne znati si pomagati, pomišljati se, omahovati: haererem … , nisi tu me expedisses Ci., haerere homo, versari, rubere Ci., h. in nominibus Ci. imen ne moči uganiti, haerebat nebulo; quo se verteret, non habebat Ci., inter hanc et illam haereo O., haerere primo, deinde pavescere T., merito haesisti (= dubitasti) Plin. iun.; z odvisnim vprašalnim stavkom: haereo, quid faciam Ter., haeret, an haec sit O.

halōs, gen. -ō, acc. -ō, f (gr. ἅλως) gumno, ki je bilo navadno okroglo, od tod meton. sij okrog sonca ali lune, čisto lat. corona: Sen. ph.

Hammōn (Ammōn) -ōnis, m (Ἄμμων egipč. Amūn) Hámon (Âmon),

1. najvišji libijsko-egipčanski bog, ki so ga sprva častili kot krajevno božanstvo v zgornjeegiptovskih Tebah (Diospolis), pozneje pa po vsem Egiptu, poseb. v njemu posvečeni oazi, ki se je imenovala Ammōnium (Amonij, zdaj Siwa), kjer je bilo njegovo svetovno znano svetišče in preročišče. Kot boga prerokovanja so ga Grki istovetili z Zevsom (Ζεὺς Ἄμμων), Rimljani pa z Jupitrom (Iuppiter Hammon ali samo Hammon, Ammon). Upodabljali so ga kot ovna ali kot moža z zavitima rogovoma: Ci., V., Cu., Lucan., corniger Ammon O., Hammonis cornu Plin. Hamonov rog, zlatenkast dragulj v podobi ovnovega roga. — Od tod adj. Hammōniacus 3 (Ἁμμονιακός) Hamonov, hamonski: thymiama Cels., sal Plin. salmiak (sol v pesku Hamonove oaze), nomos Plin.; subst. Hammōniacum (hammōniacum) -ī, n (sc. gummi) (h)amonij, gumijasta smola, ki se cedi iz drevesa v Hamonovi oazi: Cels., Plin.

2. Ammōn, neki Kefenec: O.

hammonitrum -ī, n (gr. ἀμμόνιτρον) zmes peska in rudninske lužne soli (sode); iz te zmesi je bilo belo steklo: Plin.

harfa samostalnik
1. (brenkalo) ▸ hárfaPovezane iztočnice: baročna harfa, električna harfa, gotska harfa, keltska harfa

2. (igranje harfe) ▸ hárfa
3. (glasbenik) ▸ hárfaHarfistični oddelek je imel minula leta težave s prevozom inštrumentov na koncerte, lani se je tabora udeležil celo kvartet harf. ▸ A hárfatanszéknek az elmúlt években gondot jelentett a hangszerek koncertekre szállítása, tavaly a zenei táborban egy hárfakvartett is részt vett.

4. arhitektura (o konstrukciji mostu) ▸ hárfa
Ali bo najdaljši most v državi, 800 metrov dolgi most čez Muro, zgrajen kot brod ali harfa, še ni bilo odločeno. ▸ Még nem dőlt el, hogy az ország leghosszabb, a Mura folyón átívelő 800 méteres hídját komphídként vagy hárfahídként építik meg.

hastātus 3 (hasta) s kopjem —, s sulico oborožen: prima acies T., Bellona Stat., turmae hastatae Val. Fl. (o konjenikih). Od tod subst.

1. hastātī -ōrum, m
a) kopjaniki, suličarji: dux hastatorum, decem milia hastatorum Cu.
b) occ. suličar, kopjaník, hastati = prvi bojni red rim. legije, katere 30 maniplov je bilo razdeljenih v tri bojne vrste (rede) po 10 maniplov: v prvem redu je stalo 1200 suličarjev (hastati), v drugem 1200 „prvakov“ (suličarjev druge vrste) (principes), v tretjem 600 „tretjakov“ (suličarjev tretje vrste) (triarii). Po tretji punski vojni so stali principes v prvem, hastati v drugem bojnem redu, za njimi pa triarii: Varr., O., pugna ordinaria per principes, hastatos et triarios L.

2. hastātus -ī, m
a) (sc. ordo) kopjaniška stotnija: primus hastatus Ci., C. idr., signifer secundi hastati L.; s celotnim izrazom: mihi T. Quinctius Flamininus decimum ordinem hastatum adsignavit L. mi je poveril poveljstvo nad 10. stotnijo suličarjev.
b) (sc. centurio) stotnik kopjaniške stotnije: primus —, secundus hastatus P. Veg. stotnik prve, — druge stotnije suličarjev.

have^*2 [hæv] prehodni glagol & neprehodni glagol
imeti; vsebovati, imeti v sebi; imeti mlade, otroka (to have a baby)
imeti, preživljati (to have a fine time dobro se imeti)
obdržati, imeti (may I have it?)
gojiti čustva, imeti (misli itd.); dobiti (I've had no news)
zvedeti od, slišati od (I have it from my friend)
znati, razumeti (she has no German)
jesti, piti, kaditi (I had a sandwich, some coffee, a cigarette)
trditi (as Plato has it)
sleng potegniti, prevarati koga
z nedoločnikom: morati (I have to do it)
z objektom in preteklim deležnikom: dati si kaj narediti (I had a suit made)
z nedoločnikom brez "to": dovoliti, trpeti (I won't have it, I won't have you say it)

Z nedoločnikom brez "to":

I had as good; ali as well prav tako bi lahko
I had as lief; ali as soon prav tako bi rad
I had better; ali best bolje bi storil, če, bilo bi pametno, če
I had sooner; ali rather raje bi
I had soonest; ali liefest najraje bi

Druge fraze in rabe:

sleng you have been had prevarali so te
parlament the Ayes have it večina je za
figurativno he had me in the argument potolkel me je
have them come here poskrbi, da pridejo
(not) to be had se (ne) dobi
you have it coming dobiš, kar zaslužiš
what would you have me do? kaj naj po tvojem storim?
I won't have you do it ne dovolim, da bi to naredil
have done! nehaj!
I have done with it s tem sem opravil
I have your idea sedaj te razumem
he had a leg broken zlomil si je nogo
he had a son born to him rodil se mu je sin
I won't have it tega ne trpim, ne dovolim
you have me, have you not? ti me razumeš, kajne?
rumour has it govorica gre
he will have it that on trdi, da
have it your own way naj bo po tvojem
I have it že imam, spomnil sem se
I would have you know rad bi, da zveš
I had him there na tem sem ga ujel, premagal sem ga, bil sem močnejši od njega
you have it right prav imaš, uganil si
to have breakfast, lunch, dinner (supper) zajtrkovati, kositi, večerjati
to have an affair imeti ljubezensko razmerje
to have the best of zmagati
to have s.th. by heart znati kaj na pamet
to have a chat pokramljati
to have a cold biti prehlajen
to have the cheek to predrzniti se
to have a day off imeti prost dan
to have to do with imeti kaj opraviti z
to have an edge on imeti majhno prednost, biti malo opit
to have one's fill of imeti dovolj česa
to have one's fling izdivjati se
ameriško, pravno to have and to hold imeti v posesti, ne spustiti iz rok
to have it in for s.o. zameriti komu, komu kaj slabega želeti
to have it in one to imeti dovolj poguma za
to have a heart biti usmiljen, imeti srce
to have kittens biti razburjen
to have the laugh on zadnji se smejati
to have a look at pogledati
to have a mind to kaj nameravati
to have s.th. in mind imeti kaj v mislih
to have it (all) over s.o. biti na boljšem od koga
to have it out with s.o. razčistiti stvar s kom
to let s.o. have it kaznovati koga, odkrito komu povedati, kar mu gre
to have ready pripraviti
to have a short (long) run obdržati se malo (dolgo) časa
to have the run of imeti pravico uporabljati
to have a say in imeti pravico kaj reči k
to have a good time dobro se imeti
to have a way with znati s kom ali čim ravnati
to have a shot at poskusiti kaj narediti
to have s.th. on s.o. imeti koga v šahu
to have s.o. on toast imeti koga v rokah, prekaniti koga
to have a try poskusiti

heaven [hevn] samostalnik
nebesa
množina nebesni svod, nebo, nébes; cona; podnebje
figurativno raj, blaženstvo

Heaven bog
by heaven; ali good heavens! sveta nebesa!
the Heaven of heavens deveta nebesa
heaven and earth v nebesih in na zemlji
to move heaven and earth vse napraviti, vsak kamen obrniti
in the seventh heaven v devetih nebesih, blažen
for heaven's sake za božjo voljo
figurativno, pogovorno to heaven, to high nezaslišano, smrdi do neba
heaven forbid bog ne zadeni
it is Heaven's will božja volja je
thank heaven hvala bogu
would to heaven da bog da
what in heaven? kaj za boga?
it was heaven bilo je božansko

Helviī: C. ali Helvī: Plin. -ōrum, m Hélvijci, keltsko pleme ob desnem bregu spodnjega Rodana; njihovo glavno mesto je bilo Alba Helvōrum ali Alba Helvia Helvijska Alba: Plin. — Od tod adj. Helvicus 3 helvijski: vinum Plin.

híp moment; instant

v hípu in a moment, in a trice, in no time, in less than no time, in no time, (kot bi trenil) before you could say knife (ali Jack Robinson); in the twinkling of an eye
niti za híp not for a single second
v hípu je bilo vse končano everything was over in a flash
vsak híp at any moment
prav ta híp at this very moment
v hípu bom pripravljen I'll be ready in a minute (ali in a jiffy ali in a trice ali in a twinkling)
imate híp časa zame? can you give me a minute?
počakajte híp! wait a moment!, wait an instant, wait half a minute, hold on a second!

histeričen pridevnik
1. (o čustvenem odzivu) ▸ hisztérikus, hisztériásSlužabnica, ki je pomivala tla, je v shrambi našla kačo in dobila histerični napad. ▸ A padlót felmosó szolga a kamrában egy kígyót talált, és hisztériarohamot kapott.
Nekateri ljudje so histerični, saj so začutili popotresne sunke, ki so močnejši od predhodnih. ▸ Egyes emberek hisztérikussá váltak, hiszen az előzőeknél erősebb utórengéseket éreztek.
Žgečkanje nas lahko spravi v histeričen smeh. ▸ A csiklandozástól hisztérikus nevetés törhet ránk.

2. (o bolezni) ▸ hisztérikus, hisztériásImela je histerične napade joka, tesnobe in obupa. ▸ Hisztérikus sírás-, szorongás- és kétségbeesés-rohamok törtek rá.

3. (o intenzivnem dogajanju) ▸ hisztérikusUmori so brutalni, odziv medijev histeričen. ▸ A gyilkosságok brutálisak, a médiavisszhang hisztérikus.
V mestu je razburjenje pred olimpijskimi igrami doseglo že skoraj histerične razsežnosti. ▸ A városban az olimpiai játékok előtti izgalom már majdnem hisztérikus méreteket öltött.
V krikih je bilo že prepoznati histerično zagrizenost vojakov, ki so bili prepričani, da zmagujejo. ▸ A kiáltásokban már fel lehetett ismerni a katonák hisztérikus elszántságát, akik meg voltak róla győződve, hogy győzelemre állnak.

hladna vojna stalna zveza
zgodovina (vojno politično stanje) ▸ hidegháború
Po koncu hladne vojne je mednarodna skupnost naredila veliko proti širjenju jedrskega orožja. ▸ A hidegháborút követően a nemzetközi közösség sokat tett a nukleáris fegyverek terjedése ellen.
V obdobju hladne vojne smo bili pogosto tik pred izbruhom jedrske vojne, bilo je veliko lažnih alarmov. ▸ A hidegháború idején gyakran álltunk a nukleáris háború küszöbén, és sok téves riasztás volt.

hordeum -ī, n (prim. gr. κρῑϑή)

1. ječmen: Pl., Plin., Veg., hordeum demetere Ca. ali desecare C., hordeum serere Varr., tumentes multo sacci hordeo Ph., panis ex hordeo Plin. ječmenjak, humor ex hordeo aut frumento T.; vojakom so namesto pšenice dajali ječmen, kadar jih je bilo strah sovražnika: cohortibus, quae signa amiserant, hordeum dari iussit L., cohortes, si quae cessissent loco, decimatas hordeo pavit Suet., iis legionibus … per septem annos hordeum ex senatus consulto datum est Front.; ker so edninske oblike metr. preokorne, rabijo pesniki po V. pl. (ki ga Q. graja): serere hordea campis V., grandia saepe quibus mandavimus hordea sulcis V., hordea nuda O., tosti hordea grani (gen. qualitatis) O. pražena ječmenova zrna, hordea ingenti fenore reddat ager O.; pl. enkrat tudi pri: Plin.

2. ječmenec: Cels.

hrabrost samostalnik
(pogum; drznost) ▸ bátorságObčudujem hrabrost, da si se odločil zmočiti do kože v takem relativno hladnem vremenu. ▸ Csodálom a bátorságodat, hogy ilyen viszonylag hideg időben is úgy döntöttél, bőrig ázol.
Podeljenih je bilo 13 medalj za požrtvovalnost in sedem medalj za hrabrost. ▸ 13 kitüntetést adományoztak önfeláldozásért és hét kitüntetést bátorságért.

hrúp noise; (bučen) uproar; (oglušajoč) din; tumult; row; bustle; hubbub; commotion; žargon shindy

dvigniti strašanski hrúp to kick up a tremendous row
delati hrúp to make a noise, to make a din, to kick up a shindy
mnogo hrúpa za nič much ado about nothing; a great fuss about nothing; a storm in a teacup
prazen hrúp fuss
hrúp na ulici bustle in the street
peklenski hrúp pandemonium, unholy racket, pogovorno a heck of a row
velik hrúp uganjati, delati (razgrajati) to bawl, to make a loud noise, to raise a storm, to clamour, arhaično to vociferate
vse je to bilo opravljeno brez hrúpa that was all done on the quiet
mnogo hrúpa dvigniti (pogovorno) to make a great to-do about something

hudíč (-a) m

1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca

hūmānitus, adv. (hūmānus)

1. (po) človeško, na človeški način: si quid mihi h. accidisset Ci. ko bi se mi bilo kaj človeškega primerilo, evfem. = ko bi bil umrl; v tem pomenu tudi: si quid me (po Fest. = mihi, po Georgesu pa abl.?) fuerit humanitus Enn., si quid eam h. attigisset Ap., ursi h. strati Plin.

2. človeško = kakor se človeku spodobi, torej prijazno, vljudno, ljubeznivo, dobrohotno, milostno: non h. tractare aliquem Ter., ferre humana h. Afr. fr.

hvalospev samostalnik
1. religija (molitev) ▸ dicshimnusz, hálaadó ének, magasztaló énekSlavilni in zahvalni značaj imajo zlasti evharistične molitve z uvodnimi hvalospevi in spevom Svet. ▸ Különösen az eucharisztikus imáknak a nyitó dicshimnuszokkal és a szenténeknek van ünnepi és hálaadó jellege.
Po pokoncilski liturgični reformi je mnogo več hvalospevov, kakor jih je bilo prej. ▸ A zsinatot követő liturgikus reform után sokkal több a dicshimnusz, mint korábban.

2. (o hvaljenju) ▸ dicshimnuszKo te bodo hvalili, ko te bodo občudovali, ko ti bodo peli hvalospeve, vedi, da ne mislijo resno. ▸ Tudd, hogy amikor dicsérnek, csodálnak és dicshimnuszokat zengenek rólad, nem gondolják komolyan.V Nemčiji pišejo svojim nogometašem hvalospeve in zanje uporabljajo same superlative. ▸ Németországban dicshimnuszokat írnak a saját labdarúgóikhoz, csak szuperlatívuszokat használva.Spoštovane goste iz vladne palače so govorniki obsipavali s hvalospevi in jim izrekali neskončne dobrodošlice. ▸ A kormánypalotából érkezett előkelő vendégeket dicsihimnuszokkal és végtelen gratulációkkal halmozták el a szónokok.

3. (pesem) ▸ dicshimnusz
V metrično dovršenih verzih je pisal budnice, religiozne refleksije in hvalospeve. ▸ Ébresztőbeszédeket, vallásos elmélkedéseket és dicshimnuszokat írt kifinomult időmértékes verselésben.

Iānus -ī, m (iānua)

I. Ján, staroitalski bog sončnega ali letnega teka, dnevnega in letnega ter vsakega začetka; zato mu je bil posvečen začetek dneva in leta ter vsak vhod in izhod: Iani mensis O. Janov (= Janu posvečen) mesec, januar, prosinec. Kot bogu začetka so mu pri slovesnih daritvah prvemu darovali; častili so ga tudi s priimkom Matutinus pater (prim. H. Sat. 2, 6, 20). Po bajki je bil v davnih časih kralj v Laciju s sedežem na Janikulu. Upodabljali so ga z žezlom v desnici in ključem v levici ter dvojnim zraslim, naprej in nazaj gledajočim obrazom; sprva je bil eden mladosten, golobrad, drugi prileten, bradat, pozneje oba bradata; s tem znamenjem so menda označevali dan in noč ali sonce in luno, menda tudi prihodnost in preteklost: Ianus anceps, biceps, bifrons O. — Od tod adj.

1. Iānālis -e, Janov = od Jana dobljen, — prejet: virga O.

2. Iānuālis -e, Janov: porta Varr.; subst. Iānual -ālis, n (sc. libum) Janu darovana pogača: P. F. (prim. O. Fast. 1, 127).

3. Iānuārius 3 Janov = Janu posvečen: mense Ianuario, in mensem Ianuarium Ci., tudi samo Iānuārius -iī, m mesec januar, prosinec: C. Ianuario … provinciam non habebit Ci.; od tod zopet adj. Iānuārius 3 januarjev, prosinčev: Calendae Ianuariae Ci., Idus Ian. Ci., C., Nonae Ian. Col. —

II. meton.

1. Iānus ali iānus obokan prehod (iz ulice v ulico), krit (obokan) prehod, vratni obok, pot skozi vrata: principem in sacrificando Ianum esse voluerunt, quod ab eundo nomen est ductum, ex quo transitiones perviae „iani“ nominantur Ci., ianos tres faciendos locavit L., dextro Iano portae Carmentalis profecti (Fabii) L., cum tot sint iani, cur stas sacratus in uno? O., Ianos arcusque … tantos ac tot extruxit, ut … Suet.; poseb.
a) ianus (Ianus), imenovan geminus Varr., Suet. ali ianus (Ianus) Quirīni, — Quirīnus dvojni obokan prehod (z odprtinama, obrnjenima proti vzhodu in zahodu) Jana Kvirina; zgradil ga je baje Numa Pompilij ob Argiletu (med Suburo in rimskim Forumom). Skozi ta prehod je od starodavnih časov dalje korakala vojska na vojno. Ker ga je krasil Janov kip, so ga imeli za svetišče, ki je bilo v času vojne odprto, v miru pa zaprto; Avgust ga je trikrat zaprl: l. 29, 25 in (morda) 10: (Numa) Ianum ad infimum Argiletum indicem pacis bellique fecit, apertus ut in armis esse civitatem, clausus pacatos circa omnes populos significaret L., vacuum duellis Ianum Quirini clausit H. (prim. H. Epist. 2, 1, 255), Ianum Quirinum … terra marique pace parta ter clusit Suet., (Nero) Ianum geminum clausit, tam nullo quam residuo bello Suet.
b) Ianus (ianus) summus, medius, imus zgornji, srednji, spodnji Janov obok, trije kriti prehodi —, tri veže tržnice na rimskem Forumu, glavni prostor trgovskega prometa; pod srednjim obokom so sedeli menjalci (bankirji), pod zgornjim in spodnjim razni trgovci, poseb. knjigarnarji: a quibusdam optumis viris ad Ianum medium sedentibus Ci., Ianus medius in L. Antoni clientela est? Quis umquam in illo Iano inventus est, qui L. Antonio mille nummum ferret expensum? Ci., omnis res mea Ianum ad medium fracta est H. je šlo pri menjalcih po zlu, haec Ianus summus ab imo prodocet H. = vse, kar se bavi s trgovino, qui Puteal Ianumque (denarnih poslov) timet celeresque Kalendas O.

2. pesn. Iānus
a) = mesec januar, prosinec: Ianus habet finem O.
b) = leto: venturi Iani Aus.

Ïāpydēs -um, acc. -as, m (Ἰάπυδης) Japídi, pleme v severozahodni Iliriji, l. 128 so si jih Rimljani podvrgli, v času Avgusta je bilo njihovo ozemlje združeno z Liburnijo: Ci., L., Plin. Sg. Ïāpys -ydis, adj. = japidski, v japidski deželi izvirajoč: Ïāpydis arva Timavi V. Od tod subst. Ïāpydia -ae, f Japidija, japidska dežela: Tib., S. fr. (z obl. Ïapudia Japudija), Plin.