Franja

ávto VB car, motor car; ZDA automobile, auto

vlečni ávto breakdown lorry
dvosedežni ávto two-seater
športni dvosedežni ávto sports car, ZDA tudi sport car, zastarelo roadster
star ávto pogovorno VB banger, ZDA jalopy
reševalni ávto ambulance
tovorni ávto lorry, ZDA truck, (zaprt, zlasti spediterski) van
zaprt ávto limousine, sedan, coupé
izlet z ávtom car trip, drive
voziti ávto to drive (a car), to motor, ZDA tudi to auto
ávto je odpovedal, je imel defekt the car broke down
nabaviti si že rabljen ávto to purchase a car (an automobile) secondhand, to buy a secondhand car
peljati se z ávtom to motor
peljal sem se z ávtom na Reko I motored down to Rijeka
vožnja v ávtou je prijetna v lepem vremenu motoring is pleasant in fine weather
vzeti koga v (na) ávto to give someone a lift in one's car

b [bé] (beja) m (lettera) bi:
mali, veliki b bi minuscola, maiuscola
(kot nadomestilo za ime osebe) B:
A je dal B polovico zneska A ha dato a B metà della somma
če si rekel a, reci tudi b e di' tutto!; šalj. e sputa tutto il tuo veleno!
točka b (npr. zapisnika) il secondo punto
gost. hotel B kategorije hotel di II categoria
muz. B-dur, b-mol Si bemolle maggiore, Si bemolle minore

bába (-e) f

1. pejor. vecchia; donnaccia

2. pog. moglie, mogliera; femmina

3. ekspr. un bel pezzo di donna

4. ekspr. (strahopeten, klepetav moški) fifone, donnicciola; pettegolo

5. (podstava, opora) zoccolo

6. etn. ultimo covone (nella trebbiatura)

7. etn.
pehtra baba befana
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non può entrare, manda una vecchia

balinanje samostalnik
1. (športna igra) ▸ bocsa, bocsázás, raffaPovezane iztočnice: dvoransko balinanje, balinanje na travi, igrišče za balinanje, športno balinanje

2. izraža negativen odnos (neskrbno odločanje ali ravnanje) ▸ elherdálás, packázásIntervencija kljub balinanju z milijardami ni bila preveč uspešna. ▸ Az elherdált milliárdok ellenére az intervenció nem volt túl sikeres.
Pravimo, da si pač ne smemo kar vsevprek dovoliti balinanja s seboj. ▸ Azt persze szerintünk nem hagyhatjuk, hogy folyton packázzanak velünk.

bárvati (papir, steklo) colorer, colorier , (blago, lase) teindre ; (pleskati) peindre

barvati si ustnice se mettre du rouge aux lèvres
barvati lase se (faire) teindre les cheveux

bárvati (-am) imperf. ➞ pobarvati

1. (pokrivati z barvo) tingere:
barvati steno tingere la parete
barvati si lase tingersi i capelli

2. tingere di, colorare di (tudi pren.):
zarja rdeče barva oblake l'aurora tinge le nuvole di rosso

bazírati (-am) imperf., perf. (temeljiti) basare, basarsi:
eksperiment bazira na opazovanju l'esperimento si basa sull'osservazione

bêbec (-bca) m

1. (slaboumnež) idiota; deficiente, ebete:
ti si popoln bebec sei un perfetto ebete
vaški bebec l'idiota del paese

2. stupido, sciocco:
ne delaj se bebca non fare lo stupido
imeti koga za bebca farsi gioco di qcn.

beleži|ti [é] (-m) zabeležiti (knjižiti, registrirati) verbuchen, zu verzeichnen haben
beleži si (zapisovati si) (sich) Notizen machen

beliti, beliti¹ [é] (belim) pobeliti (narediti belo) bleichen, bläuen; zidove: streichen, weißigen, tünchen; (odstraniti skorjo) entrinden
figurativno beliti, beliti si glavo (zaradi) sich den Kopf zerbrechen (über)
ne beliti si glave (zaradi) sich kein Kopfzerbrechen machen (über)

belíti blanchir, rendre blanc; badigeonner; peler, éplucher ; (lubje) écorcer, décortiquer; luire, scintiller

figurativno beliti si glavo se casser (ali se creuser) la tête (ali la cervelle)

belíti¹ (-im)

A) imperf.

1. imbiancare (le pareti) (tudi pren.)

2. imbianchire; candeggiare (un tessuto):
pren. beliti si glavo s čim lambiccarsi il cervello con

3. (odstranjevati lubje) scortecciare (un tronco)

4. riscaldare (ad alta temperatura)

B) belíti se imperf. refl.

1. biancheggiare; albeggiare

2. schiarirsi; incanutire (capelli)

béliti to whiten; to make white; (platno) to blanch

béliti volno to bleach wool; (jedi) to flavour a dish with butter, pork crackling, etc.
béliti si glavo (figurativno) to rack (ali to worry ali to beat ali to puzzle ali to cudgel ali to busy) one's brains
béliti si glavo s čim to put one's mind to something
béliti si glavo zaradi česa to trouble one's head about something

béliti blanquear ; (z apnom) encalar

beliti si glavo romperse la cabeza
zaradi tega si ne belim glave todo eso me tiene sin cuidado

belo blago stalna zveza
(o dekletih) približek prevedka ▸ emberkereskedelem [prostitúcióra kényszerített személy] približek prevedka ▸ leánykereskedelem [prostitúcióra kényszerített személy]
V resnici pa so to zvodniki, ki si ogledujejo belo blago. ▸ kontrastivno zanimivo Valójában ezek az emberek kerítők, akik a lányokat veszik szemügyre.
V Evropi je cilj 76 odstotkov tihotapljenja belega blaga spolno izkoriščanje. ▸ kontrastivno zanimivo Európában az embercsempészet 76 százaléka összefügg a szexuális kizsákmányolással.

beséda word; (izraz) expression, term; (izrek) saying; (obljuba) promise

z besédami in writing
z drugimi besédami in other words
z eno besédo in a (ali one) word
beséda ob (ne)pravem času a word in (out of) season
in, niti beséde o tem! Pst! and mum's the word!
in konec besédi! and that's that!
na dan z besédo! (govori!) spit it out!, out with it, man!, ZDA pogovorno talk turkey!
prav s temi besédami in so many words
častna beséda word of honour
častna beséd! word of honour!, upon ali on my honour!, honestly!
nobene beséde več! not another word!
beséda za besédo word for word, literally
ostre beséde harsh (ali angry) words
božja beséda gospel
grde beséde foul language
lepe beséde fair words
prazne beséde empty (ali idle) words
sladke beséde flattering words
izvedena beséda derivative
novo skovana beséda newly coined word
zložena beséda compound word
same beséde! mere words!
enozložna beséda monosyllable
težko izgovorljiva beséda tongue twister
strokovna beséda technical term
zelo zastarela beséda obsolete word
zastarela beséda archaic word, archaism
človek redkih besédi a man of few words
spojena beséda portmanteau word (npr. smog = smoke + fog)
izpeljava besed derivation of words; etymology
tvorba besed word-formation
števec besed telefonija word counter
beséda je o... the point is, the point in question is...
ne biti mož beséda not to keep one's word
on je mož beséda he is a man of his word, he is true to his word
vse to so same prazne beséde that's all idle chatter
pametnemu je ena beséda dovolj a word to the wise
beséda je dala besédo one word led to another
dati svojo (častno) besédo to pledge one's word, to give one's word
dati komu besédo to allow someone to speak
biti mož beséda to keep one's word, to be as good as one's word; to be true to one's word
njegova beséda je zakon (figurativno) what he says goes
držati svojo besédo to keep one's word
držal bom svojo besédo I will keep my word
ni držal svoje beséde he went back on his word
imam besédo na jeziku I have the word on the tip of my tongue
ti imaš besédo it is your turn to speak, (na sestanku) you have the floor, you may take the floor
ne dati drugim beséde to monopolize the conversation
imeti zadnjo besédo to have the last word
imeti odločilno (zadnjo) besédo pri to have the final say in
jaz imam zdaj besédo it's my turn now, now I'll have my say
imeti véliko besédo to talk big
on ima glavno besédo he is the spokesman
v tej stvari nimam nobene beséde več I no longer have any say in this matter
od lepih besed še nihče ni bil sit fine words butter no parnips
čim manj je besed, tem bolje je least said soonest mended
izbirati beséde to pick one's words
ni izgubljal, tratil besede o... he wasted no words on...
naglasiti, poudariti besédo to stress (ali to emphasize) a word
zaman izgubljati beséde to waste words
izraziti z besédo to word
niti beséde ni omenil o tem he did not breathe a word of it
odvzeti komu besédo to stop someone from speaking
pasti komu v besédo to interrupt someone, to cut short, pogovorno to chip in
prositi za besédo to beg permission to speak, to ask leave to speak
prosim za besédo! (ZDA) may I have the floor?
oprostite besedi! saving your presence!
prihranite si svoje beséde! save your breath
sploh me ne pusti do beséde he does not let me a word in edgeways
priti do beséde to get a word in edgeways
ne priti z besédo na dan (žargon) to beat about the bush
nisem mogel priti do beséde I couldn't get a word in
prijeti koga za besédo to take someone at his word
ne najdem (ne morem najti) besed I am at a loss for words
tudi beséde resnice ni v tem there is not a word of truth in it
prevračati beséde to quibble over words
lastne beséde človek ne more slišati v tem hrupu in this din you can't hear yourself speak
snesti svojo besédo not to keep one's word, to break one's word
reči dobro besédo za koga to intercede in someone's favour, to say a good word for someone, to plead for someone
premisliti beséde to ponder one's words
skovati besédo to coin a word
ne upati si z besédo na dan žargon to beat about the bush
pretehtati svoje beséde to mind one's p's and q's, to ponder one's words
vzeti komu besédo iz ust to take the words out of someone's mouth
zastaviti svojo besédo arhaično to pledge one's word (ali honour)
zastaviti dobro besédo za koga to put in a word for someone
umakniti svojo besédo to retract one's word, to go back on one's promise
verjeti na besédo to take on trust
ubogati na besédo to obey to the letter
lahko mi verjamete na besédo you may take my word for it; you can believe every word I say
vleči beséde to drawl
tudi beséde ni rekel he never said a word (ali žargon humoristično a dicky bird)
reči besédo o pravem času to drop a timely hint; arhaično to say a word in season
človek se lahkó zanese na njegovo besédo his word is as good as his bond
izvleči se z lepimi besédami to talk one's way out
dobiti besédo to have leave to speak, to be allowed to speak; parlament to catch the Speaker's eye
(takrat) ni znal beséde angleški he could not then speak a word of English
beséde ne ziniti to button up one's mouth
iskal sem to besédo pri več avtorjih I have looked that word up in several authors
beséda ni konj (figurativno) hard words break no bones

beséda (-e) f

1. parola; termine; espressione:
domača, tuja beseda parola slovena; parola straniera, forestierismo
narečna beseda dialettalismo
iskrene, odkrite besede parole sincere
tolažilne besede parole di conforto
hude, ostre besede parole dure, aspre
grde, nespodobne besede parole sconce, parolacce
žaljive besede parole offensive
moška beseda parola d'onore
zadnje besede le ultime parole
v pravem pomenu besede nel vero senso della parola
ekspr. ploha, poplava besed fiume di parole
ekspr. da ne črhneš, ne zineš niti ene besede! non una parola!, acqua in bocca!
preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
to so same besede! besede, besede, besede! sono tutte chiacchiere!

2. (zagotovilo, obljuba) parola:
držati, izpolniti besedo essere di parola
prelomiti besedo mancare di parola

3. (govorni, pisni nastop v javnosti) parola; discorso:
sklepna, zaključna beseda govornika conclusione, parole conclusive dell'oratore
uvodne besede predavatelja parole introduttive del conferenziere, (parole) in apertura della conferenza
svoboda besede libertà di parola
dati, vzeti komu besedo dare, togliere a qcn. la parola
prositi, zahtevati besedo chiedere la parola
pustiti koga do besede lasciar dire, parlare qcn.

4. (izmenjava mnenj, pogovor) discorso, parola:
na sestanku je bila beseda o plačah nella riunione si è parlato, discusso dei salari
napeljati, zasukati besedo na kaj portare il discorso su qcs.
besedo je poprijel, povzel gost nel discorso è intervenuto l'ospite

5. (jezik, zvrst) lingua, linguaggio:
domača, materina beseda lingua slovena, lingua materna
govorjena, pisana beseda lingua parlata, lingua scritta
odrska beseda il linguaggio del teatro
tehniška beseda linguaggio tecnico

6. (besedilo) testo:
kantata na Kosovelove besede cantata su testo del Kosovel

7. (vloga pri odločanju) parola:
imeti dokončno, glavno, prvo besedo avere (sempre) l'ultima parola
imeti kaj besede pri čem avere una parte in qcs.

8. (mnenje, sodba) parola; (geslo, parola) motto, parola d'ordine;
njegova beseda veliko velja, zaleže la sua parola ha un gran peso
založiti, zastaviti besedo za kaj mettere, spendere una buona parola per
beseda da besedo una parola tira l'altra
beseda za besedo parola per parola
na besedo verjeti credere sulla parola
koga za besedo prijeti prendere qcn. in parola
ne da bi zinil besedo senza dir parola, motto

9. rel.
Beseda Verbo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zob za zob, to je naša beseda la nostra parola d'ordine è: dente per dente
človek redkih besed uomo di poche parole
pazi, da ne bo kakih besed vedi di non dar luogo a maldicenze
ni vredno besed non è il caso di parlarne
ne imeti lepe besede za koga non degnare qcn. di una buona parola
ne imeti, ne najti besed non avere, non trovare parole per
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
položiti komu besedo na jezik mettere la parola in bocca a qcn.
požirati nekoga besede pendere dalle labbra di qcn.
požreti, snesti besedo mancare alla parola, venir meno alla parola data
vzeti besedo z jezika, z ust togliere la parola di bocca
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
izginiti brez besede sparire senza dir parola
ubogati na prvo besedo obbedire subito, senza fiatare
opletati z besedami parlare a vanvera
z drugimi besedami in altre parole
nobene besede! niti besede več! basta! non una parola!
konec, mir besedi! basta, non se ne parla più!
zadnja beseda še ni bila izrečena non è stata detta ancora l'ultima parola
zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
zadnja beseda znanosti le ultime conquiste, scoperte della scienza
imeti polna usta besed fare un gran parlare; non fare che lodarsi
beseda ni konj! domandare non costa niente
lingv. dvozložna beseda bisillabo
pregibna beseda parola variabile
tvorba besed formazione delle parole
vezana, nevezana beseda poesia, prosa
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo verba movent, exempla trahunt
lepa beseda lepo mesto najde la parola gentile paga

bevskanje samostalnik
1. (o oglašanju živali) ▸ csaholás
2. (zadirčno govorjenje) ▸ acsargás
Z mano je tip spregovoril dvakrat v življenju, če ne štejem bevskanja, ukazov in ostalih sranj. ▸ A fickó életében csak kétszer beszélt velem, ha leszámítom az acsargásait, a parancsait és a többi szemétségét.
Voditeljica ni niti enkrat prekinila tistih, ki si vzamejo svojih pet minut za bevskanje proti vsem, ki mislijo drugače. ▸ A műsorvezetőnő egyszer sem szakította félbe azokat, akik ötperces hírnevüket a másképp gondolkodók elleni acsargásra használják fel.

bi

šel bi j'irais
to bi bilo krivično ce serait injuste
ko bi utegnil si j'avais le temps
rad bi prebral j'aimerais lire, je lirais volontiers
sprehoditi bi se moral il devrait aller faire un tour
odšel je, ne da bi se bil poslovil il est parti sans avoir pris congé

bi členek (z opisnim deležnikom tvori pogojni naklon) ○

1. (za izražanje možnosti, negotovosti)
to bi bilo krivično sarebbe ingiusto
iščem žensko, ki bi mi gospodinjila sto cercando una donna che si occupi della casa
kaj bi rad? cosa vuoi?, cosa vorresti?
sam ne ve, kaj bi non sa neppure lui cosa vuole

2. (za izražanje želje, trditve)
želeti bi bilo, da račun poravnate sarebbe auspicabile che liquidaste le pendenze
prav mu je, pa naj bi bil pazil! ben gli sta, avrebbe dovuto stare attento!

3. (za izražanje domnneve)
po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem stando ai giornali la legge starebbe per essere approvata

4. ne da bi (za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrejenega stavka)
odšel je, ne da bi pozdravil se ne andò senza salutare nessuno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
o tem ni da bi govoril non è il caso di, non merita parlarne
ta je bedak. Ne bi rekel è una testa vuota. Non direi
Ali se je vrnil? Ne da bi (jaz) vedel. È tornato? Non saprei.