Franja

Zadetki iskanja

  • šíriti to spread; (ideje) to propagate; (novice) to divulge; to circulate, to diffuse; to disseminate; to put into circulation; (razširiti) to extend, to broaden, to widen

    šíriti govorico to circulate (ali to spread, to divulge) a rumour
    njegovo ime širi strah his name spreads fear
    šíriti se to spread, to gain ground, to propagate, to be propagated
    novica se širi po mestu the news is spreading through the town
    govorica se je širila od ust do ust the rumour spread from mouth to mouth
    širi se glas, govorica, da... there is a widespread rumour, rumour is rife, (the) rumour has it that...
    njegova slava se širi daleč naokrog his fame spreads far and wide
  • širòk wide, broad; (obsežen) extensive, comprehensive, ample, extended

    na dolgo in na široko far and wide
    reka je 2 milji široka the river is two miles wide
  • števílo (-a) n

    1. numero, cifra:
    zapisati število z besedo, s številko scrivere il numero con la parola, con la cifra
    nizko, visoko število numero alto, basso; cifra alta, bassa
    okroglo število numero tondo
    magično število numero magico
    lingv. slovnično število numero grammaticale

    2. (količina, izražena s številko) numero:
    število naročnikov se je povečalo il numero degli abbonati è aumentato
    ugotoviti število preživelih accertare il numero dei sopravissuti
    nepregledno število gledalcev un numero grandissimo, una massa di spettatori
    bilo jih je brez števila erano una moltitudine
    število mrtvorojenih otrok natimortalità
    število obiskovalcev frequenza
    število točk punteggio
    biti zraven za število far numero

    3. mat.
    deliti, množiti, odštevati, seštevati števila dividere, moltiplicare, sottrarre, sommare numeri
    teorija števil teoria dei numeri
    algebraično število numero algebrico
    celo, decimalno število numero intero, decimale
    enomestno, dvomestno število numero di una, di due cifre
    imaginarno število numero immaginario
    iracionalno, racionalno število numero irrazionale, razionale
    kompleksno število numero complesso
    Ludolfovo število pi (π)
    naravno, relativno število numero naturale, relativo
    negativno, pozitivno število numero negativo, positivo
    periodično število numero periodico

    4. kem.
    atomsko število numero atomico
    fiz. kvantno število numero quantico
    Machovo število numero di Mach
    masno število numero di massa
    teh. oktansko število numero di ottani
  • ták1 (-a -o)

    A) adj.

    1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
    taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
    še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
    taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
    v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

    2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
    bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
    hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
    taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

    3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
    takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
    ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
    tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

    4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
    naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

    5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
    obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

    6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
    naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

    7. kot tak come tale:
    poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
    strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
    iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
    ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
    ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
    pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
    taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
    štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
    nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
    pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
    pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
    kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
    kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

    B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
    njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
    pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
    športnik, da je malo takih un atleta come pochi
    dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
    prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
    take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
    polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
    kaj takega še ne! robe da matti!
    kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?
  • ték2 (-a) m appetito:
    jesti s tekom mangiare con appetito
    pokvariti, vzeti tek guastare, rovinare, far perdere l'appetito
  • tíkati (se)2 to concern, to have to do with, to be concerned with; to relate to; to regard

    kar se tiče as to, as for, as regards, with regard to, in regard to, with respect to, concerning, touching
    kar se mene tiče as for me, as to me; as far as I am concerned
    kaj se to mene tiče? what's that to me!
    to se te ne tiče that is no business of yours, that does not concern you, that is none of your business
    vsi, ki se jih (to) tiče those concerned
    v vednost tistim, ki se jih to tiče pravo to whom it may concern
    kar se vašega pisma tiče as regards your letter
    kar se mamil tiče on the subject of drugs
  • tír (-a) m

    1. žel. binario, rotaie:
    normalni, ozki, široki tir binario a scartamento normale, ridotto, largo
    izvozni, uvozni tir binario di partenza, di arrivo
    industrijski tir raccordo privato (per l'industria)
    ranžirni tir binario di raccordo
    stranski tir binario secondario
    mrtvi tir binario morto; pren. punto morto
    prehod preko tira passaggio a livello

    2. guida, binario:
    karnisa z drsnim tirom asta della tenda con guida scorrevole

    3. traiettoria:
    tir izstrelka, planeta, satelita traiettoria del proiettile, del pianeta, del satellite

    4. nareč. (sled, kolesnica, gaz) traccia; rotaia; solco di ruota, passaggio

    5. pren. (ustaljen način življenja) binario, carreggiata:
    vživeti se v tir vsakdanjega življenja acclimatarsi al binario della quotidianità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vreči koga iz tira far uscire dai gangheri qcn.
    pren. obrniti pogovor na drug tir cambiare il tema del discorso
    pren. vrniti se v normalni tir rientrare nel binario della normalità
    pren. potisniti vprašanje na stranski tir non trattare più la questione
    pren. zaiti na slepi tir trovarsi a un punto morto
  • tírati to drive; to push (k to)

    tírati koga v obup to drive someone to despair
    tírati kaj predaleč to push something too far
  • tráva botanika grass; herb. herbage

    zdravilne tráve medicinal herbs pl, simples pl
    tlačiti trávo (figurativno, živeti) to live
    slišati trávo rasti (figurativno, biti zelo pameten) to hear the grass grow (to be highly intelligent), arhaično to see through (ali far into) a millstone
  • trpljênje (-a) n sofferenza, patimento, tribolazione; dolore:
    povzročiti, prizadeti komu trpljenje provocare, recare sofferenza a qcn.; far soffrire qcn.
    lajšati, prenašati trpljenje alleviare, sopportare le sofferenze, le tribolazioni
    duševno, telesno trpljenje sofferenza psichica, fisica
    rel. Kristusovo trpljenje passione di Cristo
  • tŕzati (-am) | tŕzniti (-em) imperf., perf.

    1. scuotersi, sussultare; muz. suonare col plettro, con la penna; pog.
    ne trzati na kaj non reagire a, non far caso, non badare a

    2. strattonare

    3. voj. rinculare (di arma da fuoco)
  • ugánjati to do

    ugánjati neumnosti to play the fool, to do foolish things
    preveč ga (jih) ugánjati (figurativno) to carry things (ali to go) too far
  • úm (-a) m ingegno, ragione, intelletto, testa, mente:
    spoznati s srcem, ne z umom conoscere col cuore, non con la mente
    imeti bister, pronicljiv um avere una mente acuta, perspicace
    dejavnost uma attività della ragione
    kritičen, ustvarjalen um ingegno critico, creativo
    eden največjih sodobnih umov uno dei maggiori intelletti del tempo
    pren. priti na um saltare in mente
    pren. biti čisto iz uma (od razburjenosti, strahu) essere fuori di sé
    pren. koga spraviti iz uma far impazzire qcn.
    kričati kakor iz uma gridare come pazzi
    filoz. čisti, praktični um ragione pura, ragione pratica
  • úpati si to dare, to venture; to risk

    upam si reči, da... I venture to say that...
    ni si upal odpreti ust he dared not open his mouth, he dared not speak a word
    ne upa si to napraviti he dare not (ali does not dare to) do it
    upal si je predaleč ven na jezero he ventured too far out on the lake
  • usmíliti se (-im se) perf. refl.

    1. aver compassione, aver pietà, impietosirsi:
    rel. usmili se nas abbi pietà di noi!
    usmiliti se pregnancev aver compassione per i profughi

    2. pren. impietosirsi; pensare a; ricordarsi:
    čakal je na postrežbo, pa se ga ni nihče usmilil aspettava di essere servito, ma invano, ma nessuno se ne impietosì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. revščina, da se bog usmili una miseria che più nera non si può
    pren. jokati se, da bi se te kamen usmilil far piangere i sassi
  • védeti to know; to be aware (of); to realize

    zanesljivo védeti to be positive about
    védeti za kaj to be in the know, to be aware (of something), to be cognizant (of something)
    dobro vedoč za kaj fully cognizant of something
    vem za nekoga, ki... I know of someone who...
    kolikor vem as far as I know, for aught I know (of)
    ne da bi jaz vedel (= kolikor mi je znano ne) not that I know
    pa še kako dobro to vem! don't I know it!
    bojim se, da zdaj nič več ne vem (kot prej) I fear I am none the wiser
    on dobro ve, kaj se je zgodilo he well knows (ali he is well aware of) what happened
    ne védeti za kaj to be ignorant of something
    rad bi vedel I should like to know, I wonder (ali, če whether, if)
    ko bi bil (jaz) vedel! if only I had known!
    védeti o čem to be well aware (ali arhaično apprised) of something
    nihče ne ve, kaj se utegne zgoditi there is no knowing what may happen
    védeti, kaj hočemo (= ne omahovati) to know one's own mind
    kako, da jaz ne bi tega vedel! don't I know it!
    to sam le predobro vem (= komu to pripovedujete?) you are telling me!
    influenca, defterija in ne vem, kaj še vse influenza, diphtheria, and goodness knows what else
    védeti najnovejše (o) to be well up (in), to be au courant (ali up-to-date) with
    človek nikoli ne ve (= nikoli ne veš) you never know, you never can tell
    kako naj vem, kam je šel how should I know where he went
    ali še veš? do you remember?
    ne vem ne kod ne kam I don't know which way to turn
  • véter (-tra) m vento; ekst. aria:
    veter piha, vleče il vento soffia, tira
    veter napenja jadra il vento gonfia le vele
    veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
    veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
    hoditi proti vetru andare contro vento
    zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
    jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
    nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
    blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
    hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
    severni veter tramontana
    južni veter austro
    vzhodni, zahodni veter levante, ponente
    krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
    čelni veter vento contrario
    astr. sončni veter vento solare
    geogr. pasatni veter aliseo
    kopni veter vento di terra
    morski veter vento, brezza di mare
    rafalni veter vento a raffiche
    vzgonski veter corrente ascendente
    anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
    konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
    jakost vetra forza del vento
    navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
    jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
    zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
    kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
    začel je pihati drug veter è cambiato il vento
    dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
    govoriti vetru, v veter parlare al deserto
    predati se vetru lasciarsi andare
    delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
    evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
    zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
    boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
    po vetru secondo il vento che tira
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • vídeti to see; to get sight of; to notice; (opaziti) to become aware, to perceive

    dobro (slabo) vídeti to have good (bad) sight, to have good (bad) eyes
    bežno vídeti to get a fleeting glimpse of
    nič ni vídeti there is nothing to be seen
    na prvi pogled, mižé vídeti (žargon) to see with half an eye
    vídeti je zdrav he looks well
    vídeti je, da... it seems that...
    vídeti v prihodnost to see into the future
    vídeti vse zvezde (figurativno, od udarca) to see stars
    če prav vidim if my eyes do not deceive me
    iz tega se vidi hence it appears
    jasno se vidi it is clear
    na prvi pogled se vidi you can see at a glance, it is self-evident
    vreden, da se vidi worth seeing
    sam lahko vidiš you can see it for yourself
    malo se vidiva we see little of each other
    sam sem to videl I saw it myself
    nič ga ni vídeti he is nowhere to be seen
    konca vojne še ni vídeti the end of the war is not yet in sight
    videl sem smrt od blizu I looked death in the face
    mesto se vidi od daleč the town can be seen from far away
    videl je že lepše čase he has seen better times
    si že kdaj videl kaj takega? did you ever see the like of it?; pogovorno can you beat it?
    naj vidim, da vidim! (naj pomislim) let me see!
    naj te več ne vidim! don't let me see you again!
    rajši vidim, da ne prideš you had better not come
    ne vidiš péd pred nosom! you can see no further than the end of your nose
    vaš prijatelj je, kot je vídeti (kot vidim) starejši od vas your friend, I find, is older than you
    videl sem, kako je padel I saw him fall
    bomo videli! we shall see!, wait and see!
    bomo že videli we'll see, time will tell
    to bomo še (šele) videli that remains to be seen
    rad bi to videl! I'd like to see that!
    videl bo, kdor bo živel live and learn
  • vídez appearance; likeness; outward form

    na vídez apparently, seemingly
    po vsem vídezu to (ali by) all appearances, as far as appearances go
    (le) na vídez for the sake of appearances, for appearance's sake
    imeti vídez to seem to be, to have the air of
    dajati si vídez to pretend to be, to pass for, to assume an a pearance
    ohraniti vídez (normalnosti, uglednosti) to save appearances, to keep up appearances
    biti lepega vídeza to make a fine sight
    soditi po vídezu to judge by appearances
    le na vídez je zdrav he merely seems healthy
    proti vsemu vídezu, v nasprotju z vídezom contrary to all appearances, to all likelihood
    vídez vara all is not gold that glitters, beauty is but skin deep
    vídez (dostikrat) vara appearances pl are (often) deceptive
  • vigílija (-e) f rel. vigilia:
    božična vigilija vigilia di Natale
    velikonočna vigilija sabato santo
    postiti se far vigilia