Franja

mètlovina ž bot. gl. metlika 1.

mille¹ [mil] invariable tisoč; veliko število; masculin tisočica

mille fois tisočkrat
dix pour mille 10 pro mile
mille choses à X. (v pismu) mnogo pozdravov Xu.
mille mercis, remerciements tisočkrat hvala
mille tonnerres! gromska strela!
les Mille et une Nuits (pravljice) Tisoč in ena noč
période féminin de mille ans tisočletje
une anecdote entre mille sur son compte ena od 1000 anekdot na njegov račun
avoir, gagner des mille et des cents imeti, zaslužiti mnogo denarja
je vous le donne en mille stavim 1000: 1, da ne boste uganili
être à mille lieues (figuré) biti daleč(proč) od tega (de da bi)
mettre dans le mille (populaire) zadeti v črno

mīlle (mīle), num. indecl., pl. mīlia -ium, n (domnevno iz *smī-g̑hsli ena tisočina; smī je star f. k deblu *sem- (prim. lat. semel in simplex, gr. μία), *ghslī tisoč = skr. sa-hasram (iz *g̑heslom) = at. χίλιοι, jon. χείλιοι, dor. χήλιοι, tes. in lezboško χέλλιοι)

1. tisoč; prvotno subst., povezan z gen.: mille drachumarum, nummûm, mille modiûm, annorum Pl., mille hominum Ci., mille militum N., poseb. mille passuum Pl., Ci., L. idr. tisoč korakov = rim. milja (približno = 1,5 km; 5 rim. milj = 1 nemška ali zemljepisna milja); pogosto mille (milia) brez gen. passuum: Ci., L., Fl., aberat mons fere milia viginti S.; pl. milia se vedno veže z gen.: milia frumenti H. ali multa milia frumenti Sen. ph. več tisoč mernikov žita, viginti milia peditum, quattuor equitum L., duo milia hominum Ci.; sg. mille pa se sklada s subst. kot kak adj. indecl. (analogno po drugih števnikih): mille … delegerunt equites L., mille et quingentis passibus abesse C., bis mille equos H. Včasih distributivno: in milia aeris asses singulos L., milia talentum per XII annos L.

2. sinekdoha tisoč = sl. sto (in sto) = premnogi, prav veliko (njih), nešteti: Plin., Plin. iun., Amm., mille pro uno Caesones L., temptat mille modis H., mille trahens adverso sole colores (sc. Iris) V., milia crabronum coëunt O.

Opomba: Star. obl. meile, meilia, abl. sg. mīllī in mīllei Luc. ap. Gell.

mīlliārius 3 in mīliārius 3 (mīlle, mīle)

1. tisoč vsebujoč, ki šteje tisoč: numerus Varr. (?), grex Varr. čreda tisoč ovac, ala Plin. iun. oddelek tisoč bojevnikov, aper Sen. ph. tisoč funtov težek, aevum Tert. tisočletje, oleae Plin. tisoč funtov rodeče, ki prinašajo tisoč funtov na leto; subst. mīl(l)iārium -iī, n tisoč: annorum Aug.; mīl(l)iāriī -ōrum, m „miliárijci“ = hiliásti, pripadniki krščanske sekte, ki so verovali, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji: Eccl.

2. occ. tisoč korakov vsebujoč, tisoč korakov dolg: clivus Varr., porticus Suet.; subst. mīl(l)iārium -iī, n miljski kamen, miljnik, ki je označeval dolžino 1000 dvojnih korakov (= 1 rim. milja = 1/5 nemške ali zemljepisne milje); taki miljniki so stali ob strateško pomembnih cestah: Auct. b. Hisp., Val. Max., Vell., Suet., plebes ad tertium milliarium consedit Ci., aureum milliarium Plin., T., Suet. zlati miljnik, pozlačeni miljnik, ki ga je na rim. forumu pri Saturnovem svetišču dal postaviti Avgust; od njega so izhajale vse strateško pomembne ceste.

mina¹ -ae, f (gr. μνᾶ, sicer semit. izvora iz hebr. māne, asir., akadsko, babilonsko manū,) mína

1. gr. utežna mera = 100 at. drahem = 69,33 rim. asov: Plin., Isid., Vulg.; v gr. obl. mnā -ae, f: Vulg.

2. gr. računski (nekovan) novec, in sicer
a) srebrn = 1/60 talenta = 100 at. drahem ali 100 rim. denarijev = 50 dkg srebra: mina argenti Pl., nav. samo mina Pl., Ci., Plin. (z acc. pl. v gr. obl. mnas).
b) zlat novec, vreden petkrat toliko kot srebrni: mina auri Pl.

mjȅstičav -a -o (ijek.), mȅstičav -a -o (ek.) gl. mjestav 1.: turski je bakar više žut nego crven, no obično je mjestičav

mjezímče -eta, mjèzīmče -eta s (ijek.), mezímče -eta s, mèzīmče -eta s (ek.) ekspr. gl. mjezimac 1.

modius -iī, gen. pl. večinoma modiûm, m (modus)

1.
a) mernik, korec, rim. žitna mera = 16 sekstarijev ali 1/6 atiškega medimna, 8,75 l: Pl., Plin., tritici modiûm CC Ci., mille fabae modii H.; preg.: multi modii salis simul edendi sunt, ut amicitiae munus expletum sit Ci., modio nummos metiri Petr. (o zelo bogatem človeku), pleno modio Ci. ep. obilno.
b) mernik kot mera za druge snovi: oleam puram metiri modio oleario Ca., metientibus dimidium super tres modios explesse L.
c) (kot površinska mera) módij = 1/3 orala (iugerum): Pall.

2. metaf. luknja jadrnika (jambora): Isid.

Mojzesov (-a, -o) Mosis, … des Moses
1. Mojzesova knjiga 1. Buch Mose

mrȁzovnīk m dial. gl. mrazovac 1.

mrénica¹ (-e) f dem. od mrena 1 piccola, sottile membrana

mr̀kadina ž dial. preprosto temno sukno: srce pošteno može stajati pod -om težačkom kao pod gospodskom svitom, gl. svita 1.

muhàrika ž gl. muhar 1.; gl. tudi muvarika

mundus² -ī, m (mundus 3)

I.

1. ženska toaleta, ženske toaletne potrebščine (za čiščenje in olepšavo ženske polti; nakit, okras(je) je ornamentum, ornatus): Acc. ap. Fest., muliebris L., auro, veste, gemmis omnique cetero mundo exornata mulier Ap., mundus muliebris est, quo mulier mundior fit; continentur eo specula, unguenta, vasa unguentaria, lavatio, alia Ulp. (Dig.).

2. metaf. orodje, priprava: falces et operae messoriae mundus omnis Ap., m. Cereris Ap. mistične Cererine skrinjice, in mundo esse ali habere pripravljen biti, čakati koga ali pripravljeno imeti kaj: Enn. fr., Kom., mihi in mundo sunt virgae Pl., nempe habeo in mundo Pl. —

II.

1. svetovni red, svetovna ureditev, vsemir(je), vesolje, vesoljstvo, vesoljni svet, svet, kozmos (za ta pomen in pomen pod I. 1 prim. gr. κόσμος, ki pomeni „nakit“ in „svet“): Stat., in illa plaga mundus statas temporum vices mutat Cu., patuli super aequora mundi Lucr., ornatus (lepa skladnost) mundi Ci., mundus appellatur caelum, terra, mare et aër Fest., clarissima mundi lumina V., mundi innumerabiles Ci., mundus immensus O.

2. occ.
a) svet (kot bivališče človeštva), zemlja, zemljekrog: quicumque mundo terminus obstitit H., pars mundi H.; pesn. „rimski svet“ = rimsko vladarstvo, rimsko cesarstvo, rimski imperij: Lucan.; meton. človeštvo: fastos evolvere mundi H., m. miser Lucan., quem mundus et superi timent Sen. tr.
b) evfem. podzemlje z odprtino na zborišču (comitium) (okroglo, vedno s kamnom (lapis manalis) zakrito jamo, ki so jo odkrivali le trikrat na leto, ob dnevih, posvečenih podzemeljskim božanstvom: 24. avgusta, 6. oktobra in 8. novembra; takrat so metali vanjo prvence raznih sadov in pridelkov: Ca. ap. Fest., Varr. ap. Macr., Macr.
c) nebo: Enn. ap. Macr., m., communis deorum atque hominum domus Ci., mundi ac terrarum magnitudo C., lucens Ci., arduus V., aetherius Tib., concussit sidera micantia mundus Cat.

muzej samostalnik
1. (kulturna ustanova) ▸ múzeumRudnik svinca in cinka v Mežici ni povsem zaprt, saj so ga spremenili v muzej. ▸ A mežicai ólom- és cinkbányát nem zárták be teljesen, mivel múzeumot alakítottak ki belőle.Del hodnika so preoblikovali v muzej in v njem namestili kar 1200 eksponatov ikonografske zbirke. ▸ A folyosó egy részét múzeummá alakították át, ahol az ikonográfiai gyűjtemény 1.200 kiállítási tárgyát helyezték el.
V Kobaridu smo si ogledali muzej 1. svetovne vojne. ▸ Kobaridban megtekintettük az 1. világháborús múzeumot.
Povezane iztočnice: šolski muzej

2. (zbirka) ▸ múzeumSkoraj vse predmete, ki so razstavljeni v zasebnem muzeju, je izkopal sam. ▸ A magánmúzeumban kiállított tárgyak szinte mindegyikét ő ásta ki.Skoraj vsak zbiratelj ima doma že kakšen mini muzej, ki ga z veseljem razkazuje. ▸ Szinte minden gyűjtőnek van már otthon egy mini múzeuma, amelyet szívesen mutogat. Muzej so namestili v sodobni zgradbi, ki so jo zgradili na temeljih vhodne stavbe v rimske terme. ▸ A múzeum egy modern épületben kapott helyet, amely a római fürdő bejáratának alapjaira épült.

nachchristlich po Kristusu (im 1. nachchristlichen Jahrhundert v 1. stoletju po Kristusu)

načŕt (-a) m

1. piano, progetto:
delati, narediti načrt approntare, completare un progetto
ekon. dolgoročni, kratkoročni načrt piano economico a lungo, a breve termine
finančni načrt piano finanziario
letni, tedenski načrt piano annuale, settimanale
preseči proizvodni načrt za pet odstotkov superare il piano di produzione del cinque per cento

2. (kar se namerava narediti, uresničiti) pl. načrti piani, progetti;
imeti velike načrte avere grandi progetti
kovati nove načrte za prihodnost fare nuovi piani per il futuro

3. (osnutek) abbozzo, bozza:
predložiti načrt v razpravo discutere la bozza
načrt zakona, zakonski načrt bozza di legge

4. (grafični prikaz) progetto, disegno, pianta:
načrt narisa, tlorisa prospetto, pianta
načrt v merilu 1:200 disegno su scala 1:200
načrt mesta pianta della città
imeti načrte za, imeti v načrtu avere un piano per
prekrižati načrte komu sventare i piani di qcn.
glavni načrt piano generale
idejni načrt progetto di massima
situacijski načrt planimetria
geod. katastrski načrt pianta catastale
šol. učni načrt programma scolastico
urb. urbanistični načrt piano urbanistico
zazidalni načrt piano regolatore

nadaljevánje continuation ženski spol , suite ženski spol , poursuite ženski spol , prolongement moški spol

objavljati v nadaljevanjih publier en feuilletons
nadaljevanje sledi à suivre
nadaljevanje s prve strani suite de la page 1
nadaljevanje na 8. strani suite à la page 8
nadaljevanje v prihodnji številki suite au prochain numéro
roman v nadaljevanjih roman-feuilleton moški spol

nadstrópje piso m

v 1. nadstropju en el primer piso
hiša ima pet nadstropij la casa tiene cinco pisos; es una casa de cinco pisos