Franja

best¹ [best] pridevnik
najboljši; najprimernejši; najodličnejši

to be best at odlikovati se v čem
he was on his best behaviour zelo je pazil na svoje vedenje
at the best hand iz prve roke; poceni
to put one's best foot (ali leg) foremost (ali forward) pohiteti; na moč si prizadevati
best maid družica
sleng one's best girl ljubica
best man drug (pri poroki)
best part večji del
to get best thrashing biti hudo tepen
best seller zelo uspešna knjiga
to send one's best regards poslati pozdrav

Beste², das, (-n, -n) najboljše, es ist das Beste zu... najbolje je...; sein Bestees tun napeti vse moči; zum Besten v korist; zum Besten geben razkladati; jemanden zum Besten haben norčevati se iz, vleči za nos; das erste Beste karkoli

bestehen^*

1. transitiv: (uspešno) prestati, eine Prüfung: narediti, opraviti

2. intransitiv: obstajati, bestehen aus sestojati iz, biti iz, sestojati v, biti sestavljen iz, izvirati iz; bestehen in biti v, figurativ biti izpolnjen z, obstajati v; bestehen bleiben biti trajen/obstojen

3. bestehen vor kritischen (Blicken usw.) vzdržati (poglede itd.)

4. bestehen auf vztrajati pri/na; bestehen auf seinem Kopf vztrajati pri svojem

bestràgija ž
1. ekspr. kraj, od koder ni vrnitve
2. neznan daljni kraj: vratiti se, doći iz -e priti, vrniti se iz daljnega sveta; otići u -u oditi v daljni svet

beton [ó] moški spol (-a …) der Beton (armirani Stahlbeton, brizgani Spritzbeton, lahki Leichtbeton, lesni Holzbeton, napeti Spannbeton, obodni Ortbeton, penasti Schaumbeton, phani Stampfbeton, plinasti Gasbeton, podložni Unterbeton, prani Waschbeton, suhi Magerbeton, sveži Frischbeton, vibrirani Rüttelbeton)
injekcija betona die Betoninjektion
mešalec za beton die Betonmischmaschine
naprava za mešanje betona die Betonmischanlage
plastifikator za beton der Betonflüssiger
tolkač za beton der Betonstampfer
iz betona Beton- (posoda iz betona der Betonkübel)
izdelki iz betona die Betonware
gradnja z betonom der Betonbau, z armiranim: der Stahlbetonbau

béton [betɔ̃] masculin beton

en béton iz betona, betonski
béton armé asmirani, ojačeni beton, železobeton

beurre [bœr] masculin surovo maslo

beurre d'anchois, fermier, fondu, rance sardelno, kmečko, topljeno, žaltavo maslo
petit beurre maslen keks
tartine féminin de beurre rezina kruha z maslom
assiette féminin au beurre (figuré) korito, mastna, donosna služba
œil masculin au beurre noir podpluto oko (zaradi udarca)
le beurre a ranci maslo je žaltavo
battre le beurre delati maslo (iz mleka)
compter pour du beurre (familier) biti pozabljen, ne biti upoštevan
faire la cuisine au beurre kuhati z maslom
faire son beurre dobro zaslužiti pri več ali manj čednem poslu, obogateti
c'est du beurre to je otročje lahko; to je donosno
comme dans du beurre čisto lahko, z lahkoto
ça fait mon beurre to je ravno pravo zame
ça met du beurre dans ses épinards to je voda na njegov mlin
ça ne met pas de beurre dans les épinards (familier) to (tudi) nič ne pomaga

bèzeg (-zga) | bezèg (-zgà) m bot. sambuco (Sambucus nigra); (cvetje ali jagode) sambuco:
čaj iz bezga tè di sambuco
divji bezeg sambuco di montagna, sambuco rosso (Sambucus racemosa)
španski bezeg lilla, lillà (Syringa vulgaris)

bi-, neločljiva predpona (iz dui-; prim. bis) dvo-.

Biās -antis, m (Βίας) Biant (Bias) iz Priene v Joniji, Solonov sodobnik, eden od „sedmerice modrih“: Ci., Val. Max., Col., Aus.

Bible [báibl] samostalnik
Sveto pismo, biblija

upon my Bible oath pri moji veri
Bible clerk študent, ki bere odlomke iz biblije (Oxford)

bíblija Biblia f ; Sagrada Escritura f

besedilo iz biblije texto m bíblico

biblinus 3 (gr. βίβλινος) iz (egipt.) papirovega drevesa, papirov: epistulae Hier.

biblioterapija samostalnik
psihologija (psihološko zdravljenje z branjem) ▸ biblioterápia [olvasmányok felhasználása pszichológiai kezelésnél]
Biblioterapija ne zdravi, ampak razsvetljuje, pomaga pogledati na probleme iz različnih zornih kotov. ▸ A biblioterápia nem gyógyít, hanem felvilágosít, segít különböző szemszögekből rávilágítani a problémára.

bibliothēca -ae, f (gr. βιβλιοϑήκη)

1. polica za knjige, knjižna polica: parieti cubiculi in bibliothecae speciem armarium insertum est Plin. iun., bibliothecae parietibus inhaerentes Icti.

2. knjižnica = dvorana za knjige, knjižna dvorana: abdo me in bibliothecam Ci. ep., in bibliotheca, quae in Lycaeo est, assedimus Ci.

3. knjižnica = zbirka knjig: Vitr., Petr., Q. idr., e bibliotheca Luculli quibusdam libris uti Ci., bibliothecas omnium philosophorum superare Ci. (Prvo javno knjižnico je v Rimu ustanovil Azinij Polion, in sicer v Apolonovem svetišču na Palatinu. Sestavljena je bila iz plena dalmatinskih Partov: Plin.) — Redka soobl. bibliothēcē -ēs, f: Ci. ep.; pozna pisava bybliothēca: Amm.

biblos -ī, f (gr. βίβλος) egipt. papirovo drevo, iz katerega ličja so izdelovali papir: Lucan.

bibō -ere, bibī (priličeno iz *pibō, reduplicirane obl. iz indoev. kor. pōi, po, pī, pĭ piti)

1. piti (iz naravne potrebe in ne iz strasti): negavit unquam se bibisse iucundius; numquam videlicet sitiens biberat Ci., nunc est bibendum H., quem Venus arbitrum dicet bibendi? H., qui bibit, arte bibat O., bibere ex fonte Pr., Vitr., ex lacu Vitr., ex eo puteo Hyg., ab amne Mart., ex auro Varr. fr. ali in auro Vulg. ali auro Sen. tr. iz zlate čaše, gemmā V. ali e gemma Pr. iz čaše, okrašene z dragulji, avenis Mel. z ovsenimi bilkami, (alicui) bibere dare Ca., L. idr. ali alicui bibere ministrare Ci. komu piti dati; z acc.: aquam gelidam Ci., calidam aquam cum pipere Cels., vinum H., O. idr., vina Mentoreo opere Pr., Caecubum H., uvam prelo domitam H. iztisnjeno grozdje, vinsko kapljo, vino, nectar H., lac O., medicamentum Varr. fr., Cu., venenum Q., venenum in auro Sen. tr., sanguinem alicuius Ci., aliquid ex vino ali ex aqua castoreum Cels. (v vinu, v vodi), Circae pocula H., tristia pocula Tib., sex cyathos Mart., eandem nutricem Ap. ob istih prsih sesati; v pass.: gratius ex ipso fonte bibuntur aquae O., pars bibenda servatur O.; occ. pijančevati, popivati, „žlampati“: ab hora tertia bibebatur Ci.; pesn.
a) piti reko (vodo kake reke) = ob reki prebivati (stanovati, živeti): ante... exsul aut Ararim Parthus bibet aut Germania Tigrim V., qui Tiberim Fabarimque bibunt V., qui profundum Danubium bibunt H., Tanain si biberes H., populosque bibentes Euphraten Lucan. (prim.: πίνοντες ὕδωρ μέλαν Αἰσήποιο Τρῶες Hom.).
b) rivus, quem Mandela bibit H. ki ga pije Mandela = ki preskrbuje Mandelo z vodo. V reklih: dare bibere ab summo Luc. (omizju) piti dati od najvišjega do najnižjega, t.j. po vrsti, bibe si bibis Pl. če piješ, pij pišteno = le pij! mandata bibere Pl. med popivanjem pozabiti na naročila, aut bibat aut abeat Ci. (prim. gr. ἢ πῖ τι ἢ ἄπιϑι) ali pij ali odidi! bibere Graeco more Ci., Aus. napi(va)ti komu, bibere ad numerum O. piti po številu let (ki si ga kdo želi), bibere nomen alicuius Mart. izpiti toliko čaš, kolikor je črk v imenu koga, bis deciens solus bibis ali plus quam decies bibis Mart. zapijaš (zapiješ), tako tudi: quod (Philippeûm) bibimus Varr. ap. Non., bibere pro salute alicuius Ambr. napi(va)ti komu na zdravje, nazdraviti (nazdravljati) komu.

2. pren.
a) o stvareh piti, vpiti, (vase) srkati, vsrka(va)ti, (na)pojiti se, močiti se, namočiti (namakati) se, navze(ma)ti se česa: hortus aquas bibit O., sat prata biberunt V. so dovolj namočeni, arcus bibit Pl., V. mavrica pije vodo, hasta (tellus Sil.) bibit cruorem V., amphora fumum bibere instituta H. (ker so ga z vinom napolnjenega hranili v dimu), lanae colorem bibunt Plin.; occ. izsesa(va)ti: e serpente cruorem Sil.,
b) o osebah (telesno in duševno) srkati (vase), vsrka(va)ti, požirati, navze(ma)ti se česa: caelum Luc. zrak vase dihati, maerorem Pl., noctem sermone trahebat infelix Dido longumque bibebat amorem V. je v dolgih vzdihih vsrkavala ljubezen = b. novum ossibus ignem Stat.; pugnas... bibit aure volgus H. dihtivo posluša, bibere aliquid suspensis auribus Pr. ali b. verba auribus O. ali samo b. fida verba O. pazljivo (zvesto) poslušati, fontem Maeonium felici pectore Petr., fuliginem lucubrationum Q., iustitiae haustūs Q., sucum ingenii Q. posrkati in zatreti, errorem cum lacte Prud., mores maternos Cl.

Opomba: Star. inf. pr. act. biber Ca., Tit. fr. — Ker glagol nima supina, nadomešča pt. fut. in pt. pf. s pōtūrus 3 in pōtus 3 (prim. pōtō); šele v zelo pozni lat. se dobita tudi obliki bibitūrus: Vulg., Aug., Cass. in bibitus: Eccl., Cael., Plin. Val.

biciklistka samostalnik
(kolesarka) ▸ biciklis, bringás
Na vzponu proti Domu planincev sem prehitel biciklistki in ju kanil pofotkati, a še preden sem se skobacal iz avta, sta bili že zraven. ▸ A Menedékház felé vezető emelkedőn kikerültem két biciklis lányt, és le szerettem volna fényképezni őket, de mire kikászálódtam az autóból, már ott voltak mellettem.
Sopomenke: kolesarka

biclīnium -iī, n (hibrid iz bi in κλίνη naslonjalo) omizni blazinjak za dve osebi: Pl., Q.

bicolor -ōris (bi in color) dvobarven: pōpulus V. beli topol (z listi, ki so zgoraj temno zeleni, spodaj pa belkasti), myrtus O. modro zelena, baca Minervae O. = zelena in črna, albis equus bicolor maculis V. z belimi lisami, lisec, membrana Pers. pisana, ovum Plin. — Soobl. bicolōrus 3: vexilla bicolora Vop. (pri drugih bicoloria iz adj. bicolor).