Franja

batíst (-a) m tekst. batista:
robec iz batista fazzoletto di batista

battle¹ [bǽtl] samostalnik
bitka, boj

to do battle bojevati, vojskovati se
the battle of the books znanstvena diskusija
drawn battle neodločena bitka
to give battle napasti
above the battle nepristranski
to have the battle zmagati
that's half the battle to je že polovica uspeha, to je ugodno
to come unscathed out of the battle izmazati se iz neprijetnosti
to fight one's battles over again znova doživljati preteklost
to fight s.o.'s battles for him spuščati se v prepir za drugega
battle royal hud prepir, boj na življenje in smrt

Battus -ī, m (Βάττος) Bat,

1. priimek Aristotela iz Tere (Thera), Polimnestovega (ali Grinovega) in Froniminega (Phronima) sina, ustanovitelja Kirene (l. 630): Iust., Batti domos (= Cyrenen) petere Sil. Od tod Battiadēs -ae, voc. -ē, m (Βαττιάδης) Batiad, Batov potomec, pesn. = Kirenčan, t.j. pesnik Kalimah: O., Cat., Stat.; pl. Battiadae (Βαττιάδαι) Batiadi = Kirenčani: Sil.

2. Nelejev pastir: O.

Baubō -ōnis, f (Βαυβώ, οῦς, f) Bavbona iz Elevzine, Cererina dojilja: Arn.

Bauernjunge, der, kmečki fant; es regnet Bauernjungen lije kot iz škafa

Baulī -ōrum, m (Βαῦλοι, po mitu iz βοῦς in αὐλή, ker naj bi Herkul ugrabljeno govedo spravil v Gerionove staje) Bavli, kraj, ki je obsegal več vil med Mizenom in Bajami v Kampaniji: Varr., Ci., Sil. — Prvotna obl. Boaulia (Boālia) -ium, n: Symm., Serv.

baxea -ae, f (iz gr. *πάξεια: πάξ) nekakšna lahka plesna sandala, spletena iz vlaken, bilk, listja ali ličja; taka obuvala so nosili igralci v komedijah, filozofi, pa tudi ženske: Pl., Varr. fr., Ap. — Soobl. baxa -ae, f: Tert.

bazalt|en (-na, -no) (narejen iz bazalta) basalten, (sestoječ iz bazalta) basaltig, Basalt- (keramika die Basaltware)

beau ali bel, belle [bo, bɛl] adjectif lep, čeden, zal, krasen; stasit, postaven; izvrsten; dober; eleganten, čedno oblečen; veder, jasen (vreme)

tout beau! kar, le počasi!
de plus en plus beau vedno bolje, lepše
de plus belle znova, še močneje
un beau jour nekega (lepega) dne
le beau sexe lepi spol, ženske
un bel âge lepa, visoka starost
une belle main (figuré) lepa pisava
la mer est belle morje je mirno
à la belle étoile na prostem, pod milim nebom
pour les beaux yeux de quelqu'un nesebično, iz nesebičnosti
le beau monde odlična, fina družba
un beau monsieur lepo oblečen, fin gospod
bel esprit duhovit, bistroumen človek
belle plume (figuré) sijajen pisatelj
un beau joueur igralec, ki zna izgubljati brez jeze
en voilà une belle demande! kakšno bedasto vprašanje!
la belle affaire! prava reč!
un bel égoïste velik sebičnež
belle gifle féminin krepka klofuta
beau papier (commerce) prvovrsten papir
(ironično)

de belles paroles lepe, prazne besede
bel et bien nedvomno, gotovo
tout cela est bel et bien, mais ... vse to je dobro in lepo, toda ...
au beau milieu (de) prav v sredini, sredi
avoir beau faire quelque chose zaman kaj delati
vous avez beau rire vi se lahko smejete
avoir beau jeu z lahkoto kaj doseči, v čem uspeti
il y a beau temps de cela lep čas, dolgo je že od tega
l'avoir belle imeti ugodno priložnost
s'arrêter au beau milieu de la route ustaviti se prav sredi ceste
j'en apprends de belles lepe stvari izvem, slišim
vous me la baillez belle (figuré) norčujete se iz mene
en conter, en dire de belles à quelqu'un natvesti komu kaj
dévorer, manger à belles dents hlastno, pohlepno jesti
être dans de beaux draps biti v stiski, v zadregi, v slabem položaju
il n'est pas beau (de dire ...) ne spodobi se (reči ...)
l'échapper belle za las, srečno pete odnesti
en dire de belles sur quelqu'un (ironično) lepe stvari o kom pripovedovati
il fait beau lepo (vreme) je
il fait beau (de savoir) prijetno, tolažilno, razveseljivo je (vedeti)
cela te fera une belle jambe lep kos boš prišel naprej s tem
se faire beau lepo se obleči
il s'est fait beau lepo se je oblekel
il en fait de belles (familier) lepe (stvari) počenja, neumnosti dela, pošteno ga lomi
la manquer belle zamuditi ugodno priložnost
mourir de sa belle mort umreti naravne smrti
présenter quelque chose sous un beau jour prikazati kaj v lepi, ugodni luči
voir tout en beau videti vse skozi rožnata očala

beber (iz)piti, mnogo piti, popivati; vsesati; hitro se naučiti

beber los pensamientos a alg. komu v očeh nekaj brati
beber los sesos a alg. očarati, zase pridobiti
beber los vientos, beber los aires kot veter hitro teči
beber los vientos (por) do ušes zaljubljen biti (v)
beber en un vaso piti iz kozarca
beber a la salud de alg. komu na zdravje piti
al beber pri pitju
beberse (iz)piti
beberse las lágrimas pogoltniti solze (svojo bol)

become^*1 [bikʌ́m]

1. neprehodni glagol
postati, nastati

2. prehodni glagol
poda(ja)ti se, spodobiti se

what will become of it? kaj bo iz tega?
the hat becomes you well klobuk se vam lepo poda

beet [bi:t] samostalnik
pesa

red beet rdeča pesa
white beet sladkorna pesa
beet sugar sladkor iz sladkorne pese

bēffa f šala, burka; zasmeh:
fare una beffa a qcn. pošaliti se s kom, zagosti jo komu
farsi beffe di qcn. norčevati se iz koga

beffare

A) v. tr. (pres. bēffo) prevarati, preslepiti; zasmehovati (koga), rogati se (komu)

B) ➞ beffarsi v. rifl. (pres. mi bēffo) norčevati se:
beffarsi di tutto e di tutti norčevati se iz vsega in vseh

beg¹ [é] moški spol (-a …) die Flucht (beg s podeželja Landflucht, beg kapitala Kapitalflucht, beg iz mesta Stadtflucht)
poskus bega der Fluchtversuch
na begu auf der Flucht
planiti v beg/ pognati se v beg davonstürzen, die Flucht ergreifen
pognati (koga) v beg in die Flucht schlagen
reševati se z begom sein Heil in der Flucht suchen

bég¹ (-a) m

1. fuga:
pognati, spustiti se v beg darsi alla fuga, fuggire
zapoditi sovražnika v beg mandare in fuga il nemico
paničen beg fuga panica
zločinec je na begu il criminale è latitante

2. pren. evasione, fuga:
beg iz zapora evasione (dal carcere)
beg iz stvarnosti fuga dalla realtà

3. knjiž. fuga:
ekon. beg kapitala fuga dei capitali
beg možganov fuga dei cervelli
beg z dežele fuga, esodo dalle campagne; deruralizzazione

Begeisterung, die, navdušenje; aus Begeisterung iz navdušenja; mit Begeisterung z navdušenjem, navdušeno; ohne Begeisterung brez navdušenja; vor Begeisterung od navdušenja; in Begeisterung versetzen Begeisterung navdušiti, navduševati

behalten^* obdržati (für sich zase), die Geduld, Nerven, einen klaren Kopf: ohraniti; zu Tisch, zum Essen: zadržati; er behielt von einer Krankheit/einem Unfall ... bolezen/nesreča mu je pustila ...; ne izgubiti; etwas im Auge behalten ne izgubiti iz oči; den Kopf oben behalten ne izgubiti poguma; sich in Gewalt behalten ne izgubiti oblasti nas seboj

beheimatet doma; beheimatet sein biti doma iz/od, biti iz; X ist beheimatet in ... X-ova domovina je ...

beljak moški spol (-a …) das Eiweiß, das Eiklar, das Klar
ločiti beljak od rumenjaka ein Ei trennen
sneg iz beljaka der Eischnee/Eierschnee