Franja

devíštvo (-a) n verginità, stato verginale:
izgubiti devištvo perdere la verginità

devíza (-e) f knjiž. (geslo) parola d'ordine; motto, slogan:
naša deviza je: zmagati za vsako ceno la nostra parola d'ordine è: vincere ad ogni costo

devoción ženski spol pobožnost, vdanost; velika vestnost

no ser santo de la devoción de algn. (fig) biti nepriljubljen pri kom

devolver* (glej volver) (po)vrniti, nazaj dati ali poslati

devolver la comida bruhati
devolver un favor (un servicio) povrniti uslugo
devolverse pripasti; Am vrniti se
¡devuélvase al remitente! pošiljatelju nazaj! (pošiljka)
devolver la visita vrniti obisk

devōlvere^* v. tr. (pres. devōlvo) pravo prenesti; (demandare) predati, predajati:
devolvere la controversia al tribunale superiore predati spor višjemu sodišču; dajati; nameniti:
devolvere una somma in beneficenza nameniti znesek v dobrodelne namene

devorar pogoltniti, (po)žreti

me devora la impaciencia konec me bo od nestrpnosti
la fiebre le devora vročina ga kuha

dévotion [devɔsjɔ̃] féminin pobožnost; vdanost; češčenje, kult

la fausse dévotion hlinjena pobožnost, pobožnjaštvo
faire ses dévotions izpolnjevati svoje verske dolžnosti
il a une véritable dévotion pour sa fiancée on naravnost obožuje svojo zaročenko
être à la dévotion de quelqu'un biti komu popolnoma vdan

dévouer [devue] verbe transitif posvetiti; žrtvovati

se dévouer posvetiti se, žrtvovati se
se dévouer à la science posvetiti se znanosti
se dévouer corps et âme à une noble cause posvetiti se z dušo in telesom plemeniti stvari
il est toujours prêt à se dévouer on je vedno pripravljen, da se žrtvuje
Personne ne veut aller chercher de l eau? Allons dévoue-toi! Nihče noče iti po vodo'! Žrtvuj se, no!

dezavuírati (-am) perf., imperf. knjiž. negare, confutare, contraddire, ritrattare; rinnegare; non riconoscere, disconoscere:
dezavuirati trditve confutare certe affermazioni
nova vlada je dezavuirala prejšnjo politiko il nuovo governo ha rinnegato la politica precedente

dèž pluie ženski spol ; familiarno flotte ženski spol , saucée ženski spol , rincée ženski spol

dež gre il pleut
priti z dežja pod kap aller de mal en pis, tomber de Charybde en Scylla, changer son cheval borgne contre un aveugle, se jeter à l'eau de (ali par) peur de la pluie
pripravlja se k dežju, kaže na dež le temps est à la pluie
ob, v dežju par temps de pluie
v dežju sous la pluie
droben (hladen)dež pluie fine, bruine ženski spol
močan dež forte (ali grosse) pluie, averse ženski spol, pluie battante
pohleven dež pluie douce (ali légère)
vztrajen dež pluie continuelle
dež kamenja pluie de pierres
dež krogel grêle ženski spol de balles

dèž (-ja) m

1. pioggia:
dež curkoma lije piove a dirotto
dež pada, rosi piove, pioviggina
dež je ponehal ha smesso di piovere
pog. dež gre piove
dež škrablja po strehi la pioggia picchia sul tetto
stati na dežju stare sotto la pioggia
pren. govoriti ko dež parlare fitto
pren. držati se ko dež v pratiki fare, tenere il muso
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere grande, urgente bisogno di qcs.
pripravljati se na dež stare per piovere
pren. rasti kot gobe po dežju crescere come i funghi dopo la pioggia
droben dež pioggerellina
gost dež pioggia fitta

2. pren.
dež krogel, ognjeni dež pioggia di pallottole, di fuoco

3. pren. (velika količina, veliko število) pioggia:
meteorski dež pioggia di stelle cadenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lasje počesani na dež capelli tagliati a casco
kem. kisli dež pioggia acida
agr. umetni dež pioggia artificiale
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije al piangere tien dietro il ridere

dèž lluvia f

v dežju bajo la lluvia
droben, pohleven dež lluvia menuda; llovizna f
močan dež chaparrón m
nenaden dež aguacero m
dež gre llueve; está lloviendo
na dež kaže parece que va a llover
priti z dežja pod kap (fig) ir de mal en peor; fam salir de Málaga y entrar en Malagón
za dežjem pride sonce después de la tempestad viene la calma, después de la lluvia viene el buen tiempo

dežêla pays moški spol , campagne ženski spol , région ženski spol , contrée ženski spol , province ženski spol

na deželi à la campagne
dežela mrtvih royaume moški spol des ombres
v krtovo deželo iti casser sa pipe, aller manger les pissenlits par la racine, familiarno claboter, clamecer, passer l'arme à gauche
deveta dežela pays moški spol de cocagne, Eldorado moški spol
obljubljena dežela terre ženski spol promise
Sveta dežela la Terre Sainte
matična dežela mère-patrie ženski spol, métropole ženski spol
vinorodna dežela pays moški spol viticole (ali vinicole, de vignobles)

dežêlen de pays, de campagne, champêtre, rural, provincial

deželni poslanec député moški spol (à la diète)
deželni zbor diète ženski spol, assemblée ženski spol provinciale
deželna vlada gouvernement moški spol (du pays)
deželni stanovi états moški spol množine provinciaux

dežéven pluvieux, de(s) pluie(s)

vreme je deževno le temps est à la pluie
deževni dan jour moški spol pluvieux (ali de pluie)
deževna doba saison ženski spol des pluies

dežévje lluvias f pl ; estación f de las lluvias; tiempo m lluvioso

trajno deževje lluvia f continua
za deževjem pride sonce después de la lluvia viene el buen tiempo

di¹ prep.

1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi

5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba

7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina

9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem

11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca

12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine

13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč

14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik

17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka

18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok

20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča

21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!

24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi

25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim

26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami

día moški spol dan; rojstni dan (zlasti v množini)

día de abstinencia postni dan
día aciago nesrečen dan
día de año nuevo novoletni dan
día de años rojstni dan
día de ayuno postni dan
día de Corpus, día del Señor telovo
día de descanso dan počitka
día de entresemana delavnik
día feriado, día festivo, día de fiesta praznik
día de los difuntos dan mrtvih, verne duše
el día de hoy, hoy (en) día danes, dandanes
día de huelga zaspani ponedeljek
el día del juicio sodni dan; sv. Nikoli
día laborable, día hábil (Am), día de trabajo delavnik
día lectivo dan šolskega pouka
el día de mañana jutrišnji dan; v prihodnosti
día y noche vedno, neprenehoma
día de precepto, día de guardar zapovedan (katoliški) praznik
día de Reyes sv. Trije kralji
día del santo god
el día siguiente naslednji dan
día de vigilia postni dan
al día na tekočem, ažuren; natančen, popoln
antes del día zgodaj zjutraj, pred sončnim vzhodom
como el día y la noche (različen) kot noč in dan
¡cualquier día! to še ne bo tako kmalu!
de día a día, de un día a otro od dneva do dneva; v nekaj dneh
orden del día dnevni red
pan del día sveže pečen kruh
es el hombre del día (on) je junak dneva; je salonski lev
dos veces al día dvakrat na dan
en el día dandanes
en su día o pravem času; svoje dni
entre día čez dan
el otro día oni dan, nedavno
¡otro día! jutri! (t. j. nikoli)
hasta otro día (do) prihodnjič; kmalu na svidenje!
(al) otro día naslednji dan
mañana será otro día jutri je tudi še en dan, ne mudi se tako zelo
día por día vsak dan, dan za dnem
por día, al día enkrat na dan
(todo) el santo día ves ljubi božji dan
un día sí y otro no, días alternos vsak drugi dan, trikrat na teden
¿es de día? ali je dan?
es muy de día svetel dan je
estar al día biti na tekočem
hace buen día lepo vreme je
ponerse al día korak držati (s časom)
virir al día tjavdan živeti
un día es un día enkrat ni nobenkrat
días pl dnevi (življenja), rojstni dan
a días tu pa tam, ne vedno
a los pocos días nekaj dni pozneje, kmalu potem
de días že nekaj časa
hombre de días prileten človek
en días prileten, v letih
en pucos días, en cuatro días v kratkem
¡no en mis días! nikoli!
los más de los días skoraj vse dni
¡buenos días! dober dan!
alcanzar en días koga preživeti
dar los días (a) komu voščiti k rojstnemu dnevu ali godu
dar los (buenos) días dober dan voščiti, pozdraviti
tener días biti v Ietih: muhast biti
yedno días y viniendo s časom; v tem

diable [djablə] masculin vrag, hudič, zlodej, satan; familier človek, dečko, možakar; poreden, hrupen otrok; možicelj (na vzmet, igrača); dvokolnica, ciza (za prevoz kamenja, vreč); mreža za lov slanikov pozimi

diable! vraga! hudiča!
au diable! k vragu! prekleto!
du diable si je m'en souvenais! vraga (= nisem) sem se spominjal tega!
à la diable zlobno, grdo, neredno
au diable vauvert zelo daleč
comme un (beau) diable kot obseden, kot nor
du diable, de tous les diables, comme tous les diables peklenski, vražji, hudičev, strašen
un bruit du diable peklenski hrup
en diable prekleto, zelo
il est paresseux en diable on je strašno len
que diable kaj vraga ...
qui, que diable kdo, kaj vraga
diable de vražji
ce diable d'homme ta vražji človek
une diable d'affaire vražja zadeva
pas pour un (beau) diable za nič na svetu
bon diable dobrodušen, simpatičen dečko
grand diable velik, postaven moški
pauvre diable ubožec, revček, siromak
tapage masculin de tous les diables peklenski hrup
table féminin du diable orjaška gomila
travail masculin fait à la diable šušmarsko opravljeno delo
diable à quatre vražji dečko
ce diable de temps to pasje vreme
avoir, loger le diable dans sa bourse biti brez denarja, niti dinarja ne imeti
avoir le diable au corps biti nagle jeze, biti zloben, biti zelo aktiven in živahen
ne craindre ni Dieu ni diable nikogar, ničesar se ne bati
se démener, s'agiter comme un diable dans un bénitier zvijati se, otepati se, skakati kot vrag v kropilnem kamnu
c'est bien le diable si ... to bi bilo zelo nenavadno, če ...
c'est le diable et son train to je (zelo) komplicirano, zamotano
le diable est déchainé pravi pekel se je začel
cet enfant est très diable ta otrok je pravi vražič
c'est (là), voilà le diable! sedaj pa imamo!
c'est le diable tu je težava
ce n'est pas le diable to ni tako težavno
c'est le diable à confesser to je veliko, težavno delo
il est comme, il fait valet du diable on dela več, kot je dolžan delati
donner, envoyer au diable, à tous les diables poslati k vragu
que le diable l'emporte! vrag ga vzemi!
faire le diable (à quatre) besneti, razsajati
habiter, être au diable stanovati daleč, bogu za hrbtom
le diable s'en mêle tu nekaj ni v redu, ne gre prav
tirer le diable par la queue stradati, težko se preživljati (živeti)
ne pas valoir le diable nič ne biti vreden

diagnóza (-e) f

1. med. diagnosi:
narediti, postaviti diagnozo fare, formulare la diagnosi
napačna, pravilna diagnoza diagnosi errata, esatta

2. ekst. diagnosi