Franja

interpretar razlagati, tolmačiti, prevajati; gledališče igrati vlogo

interpretar mal zameriti
interpretar del francés al español prevesti iz francoščine v španščino

interprète [-prɛt] masculin tolmač, prevajalec; razlagalec; théâtre igralec, izvajalec

interprète juré zapriseženi tolmač
se faire l'interprète de quelque chose tolmačiti kaj
recourir à un interprète zateči se k tolmaču
je suis son interprète auprès de vous prenašam vam njegove besede
je suis l'interprète des sentiments de nous tous tolmačim, izražam čustva nas vseh
les interprètes du film filmski igralci
un grand interprète de Liszt izvrsten izvajalec Lisztovih del
interprète polyglotte tolmač za večjezikov

intervēnto m

1. poseg, posredovanje

2. pravo nastop (kot stran v procesu)

3. diskusija

4. intervencija, vmešavanje, poseganje:
principio del non intervento načelo nevmešavanja

5. med. kirurški poseg, operacija

6. šport posredovanje; akcija

íntimo (najbolj) notranji; globok, iskren, prisrčen

amigo íntimo najljubši prijatelj
la prenda íntima (fig) srajca
relaciones íntimas ozka (intimna) razmerja; spolno občevanje
penetrar en lo íntimo del corazón prav v sredino srca prodreti

intoleránca (-e) f

1. (nestrpnost) intolleranza:
politična, rasna, verska intoleranca intolleranza politica, razziale, religiosa

2. med. intolleranza:
intoleranca proti zdravilom, za zdravila intolleranza verso un farmaco, rigetto del farmaco

intrōrsus in intrōrsum (iz intrō vorsus [vorsum], ixpt., skrč.) adv.

1. navznoter, noter (obrnjen); neskrč. obl. (introversus, introvorsus) je še ohranjena: Varr., Petr., ut introversus et ad te spectent vestigia omnia Luc. ap. Non., Caesar pergit introrsus T. v notranji del dežele, silva longe introrsus pertinet C., hostem introrsum in media castra accipiunt L., introrsus perspici non potest Ci., muri introrsus sinuati T., pulso introrsus freto T., clavis introrsum adactis Aur., introrsus spectare Varr., qua maxime introrsus mari cedit Cu., introrsus spectent bona Sen. ph., tendere introrsus Amm.

2. (navidezno =) znotraj, na notranji strani: nihil introrsus virium esse L., (homo) introrsum turpis H.

invaghirsi v. rifl. (pres. mi invaghisco) (incapricciarsi) vzljubiti, zaželeti; zatreskati se:
invaghirsi del potere pren. zahoteti si oblasti

invalíd (-a) | -ka (-e) m, f invalido (-a):
delovni, vojni invalid invalido del lavoro, di guerra

invalidnost samostalnik
1. (zdravstveno stanje) ▸ fogyatékosság, rokkantságBolezen počasi povzroči težko invalidnost in odvisnost od tuje pomoči. ▸ A betegség lassan súlyos rokkantsághoz vezet, és külső segítségre szorul a beteg.Celotno vsoto za invalidnost izplačajo ob stoodstotni invalidnosti, sicer le del zavarovalne vsote glede na odstotek invalidnosti. ▸ A rokkantsági ellátás teljes összege kifizetésre kerül 100 százalékos rokkantság esetén, egyébként csak a biztosítási összeg rokkantsági százaléknak megfelelő része.
Povezane iztočnice: vojna invalidnost, nadomestilo za invalidnost, delovna invalidnost, poklicna invalidnost

2. lahko izraža negativen odnos (o nesposobnosti) ▸ fogyatékosságNevrotična obsedenost s poslovnim uspehom je izraz socialne invalidnosti. ▸ A neurotikus megszállottság az üzleti sikerért a társadalmi fogyatékosság megnyilvánulása.V času, ko že vrabci na vejah čivkajo o invalidnosti sodnega delovanja, premier v parlamentu pripoveduje, kako se problemov s sodstvom ne da rešiti prek noči. ▸ Egy olyan időszakban, amikor már a verebek is az igazságszolgáltatás fogyatékosságáról csiripelnek, a miniszterelnök a parlamentben arról mesél, hogy az igazságszolgáltatással kapcsolatos problémákat nem lehet egyik napról a másikra megoldani.

inválido moški spol odslužen vojak; invalid

los inválidos del trabajo za delo nesposobne osebe
asilo de inválidos zavetišče (dom) za invalide (onemogle)

inventario moški spol inventar, popis imetja

formación del inventario inventura
libro de (los) inventarios inventarna knjiga
hacer (levantar, establecer) inventario napraviti inventuro

invocare v. tr. (pres. invōco)

1. klicati, prositi

2. prositi, priporočati se (za); rotiti; ekst. želeti:
invocare la clemenza del tribunale prositi za blago razsodbo sodišča

3. sklicevati se (na):
invocare un articolo di legge sklicevati se na zakonski člen

io

A) pron. jaz:
te lo insegno io! ti bom že jaz pokazal!
io sottoscritto pisarn. spodaj podpisani
io ricco? jaz naj bi bil bogat?

B) m invar.

1. jaz:
essere pieno del proprio io biti poln samega sebe

2. psihol. ego

ionosfera samostalnik
1. meteorologija (del Zemljine atmosfere) ▸ ionoszféra
2. astronomija (del atmosfere nebesnega telesa) ▸ ionoszféra

ipse ipsa, ipsum (sestavljenka iz *is-pse, torej iz determinativnega is in pse, kar je najbrž soobl. = pote, pte v ut-pote, sua-pte; sestavo z determinativom dokazuje star. obl. eam-pse = ipsam Pl., reapse = rē-eā-pse Ci. Sprva se je torej pravilno sklanjal prvi del, šele pozneje (analogno po zaimkih iste, ille) drugi del te sestave.)

1. osnovni pomen on, ona, od tod v vsakdanjem življenju: on = gospodar, ona = gospodinja; pitagorejci označujejo izreke svojega učitelja z ipse dixit (gr. αὐτὸς ἔφα) Ci.; sluga imenuje tako svojega gospodarja: Nomentanus erat super ipsum H. je ležal nad gospodarjem = gospodarju na levi, passer suam norat ipsam Cat., ego eo, quo me ipsa misit Pl., ipsum propter vix liberti semiatrati exsequiantur Varr., lora tenebat ipse (milostljivi gospod = Nero) Iuv. Temu se pridružujejo primeri, ko pomeni ipse (ipsa) = on (ona) določeno, toda neimenovano osebo: celsior ipse (= Iuppiter) loco O., ipsa (= Semele) petenda mihist, ipsam perdam O., navis iactura facta est, ipsi (oni = ljudje) evaserunt L.

2. z oslabljenim pomenom označuje glavno osebo ali stvar v nasprotju z drugimi: on sam, sam, prav on, prav sam, osebno: eius pontis, dum ipse abesset, custodes reliquit Graecos N., postquam in tuto ipse, ille in periculo esse coepit N., ne prius legatos dimitterent, quam ipse esset remissus N., Caesar legionibus legatos praefecit, ipse a dextro cornu proelium commisit Ci., ipse interviso Ci., agam per me ipse Ci., mihi ipse assentor Ci. V odvisnem govoru nadomešča pogosto refleksivni zaimek s poudarjajočim pomenom: non idem ipsis expedire et multitudini N., Iugurtha legatos misit, qui ipsi (njemu, zanj) liberisque vitam peterent S; redkeje v neodvisnem govoru: quem si parum ipsius pudor defendebat Ci.; v zvezi s kakim drugim zaimkom: hic ipse P. Servilius Ci., haec ipsa Diana Ci., hoc ipsum iudicium Ci., ille ipse M. Marcellus Ci., ab istis ipsis Mamertinis Ci.; poseb. pogosto is ipse (prim. 3, e).; refl.: se ipsum novit Ci.; prim.: nosce te ipsum Ci.; pa tudi: se ipse reprehendit N.; v povezavi z et ali quoque, kadar se prideva en pojem dvema ali več subj.: in Volscos transiit et ipsos (tudi) bellum molientes L.; v klas. lat. stoji v takih primerih samo ipse: C., Ci., S., hoc Rhipeus, hoc ipse (tudi) Dymas facit V.

3. occ.
a) sam od sebe, sam po sebi, po svoji glavi, svojevoljno: valvae ipsae se aperuerunt Ci., dum se ipsa res aperiret N., animus ipse aegrotus Ter.; v zvezi ipse mea (tuā, suā) sponte L.
b) sam zase, (že) sam: moventur per se ipsa Ci., aliud genitor secum ipse volutat V. sam pri (v) sebi, facinus ipsum Ci. sam po sebi, hoc quid sit, per se ipsum non facile interpretor Ci., nomen ipsum Romanum Ci. že samo ime, ipsā cogitatione Ci. le (zgolj) z … , lectica plena ipso Iuv. polna že njega samega, per se ipsa maxima est Ci., erat ipse immani acerbāque naturā Oppianicus Ci., ignoratio rerum, ex quā ipsā horribiles exsistunt saepe formidines Ci.
c) že: ut ipso aspectu cuivis iniceret admirationem sui N., ipso motu maior fit ignis L., ipsā naturā Ci. že po naravi, ipsā necessitate Ci., re ipsa atque usu Ci.
č) stopnjuje pojme: sam = celo, tudi: a multis ipsa virtus contemnitur Ci., Iuppiter ipse ruens H., in his ipsis rebus … Ci.
d) tesneje omejuje pojme = prav, ravno: tempore ipso, quo studuerant, pervenerunt Thebas N., die ipso, quo facturus erat proelium N., ad ipsum fornicem Ci., ad ipsa castra L., erant dies ipsi Ci., ipso vicesimo anno Ci., sub ipsā profectione C. prav v trenutku odhoda.
e) zlasti v zvezi s predhodnim is: in eo ipso bello Ci., eis ipsis comitiis Ci., in eo ipso portu Ci., in ea ipsa verba Ci., id ipsum agimus Ci., in eo ipso mentiuntur eaque ipsa causa belli fuit L., propter ipsa HS sescenta milia Ci., ob has ipsas causas Ci. prav zaradi tega, ad ipsum mane H. prav do ranega jutra, Brundisii mihi Tuliola mea fuit praesto natali suo ipso die Ci., ex ipsā caede fugere C. naravnost iz … , ad ipsos eius pedes procidere Suet., incidere in ipsam flammam civilis discordiae Ci., ad ipsas tuas partes redeo Ci. k tvoji pravi nalogi, haec ab ipsis cognoscite C. iz njihovih ust, duae cohortes ad id ipsum instructae intus L.

4. v gen. opisuje svojilno razmerje: ipsius nutu N. na njegov migljaj, nisi quod ipsorum moribus convenit N. njihovim svojskim, ipsius (ipsorum) esse Ci. njegov (njihov) biti, propter avaritiam ipsius Ci., ex ipsorum incommodo Ci., ipsorum permissu Ci.

Opomba: Star. in poznolat. nam. sg. m. ipsus (prim. f. ipsa, n ipsum): Pl., Ter., Cat., Aus.; vulg. soobl. ipsimus, ipsima = on, ona = gospod(ar), gospodinja: Petr.; šalj. superl. ipsissimus prav živ, živahen, prav pri sebi (= gr. αὐτότατος: Aristophanes): Pl., Afr. fr.; šalj. soobl. isse = ipse: Augustus ap. Suet. (Aug. 88, kjer beremo issi). — Gen. sg. m. ipsi: Afr. fr., dat. sg. m. ipso: Ap., dat. sg. f. ipsae: Ap., barbarski n. sg. ipsud: Ap. — Gen. sg. pri pesnikih pogosto ipsĭus. — Ipse okrepljen s členico -met: ipsemet Pl., ipsimet (nam. pl.) Ci.

ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se

ir bien (de salud) zdrav biti
el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
ir descaminado ne se spoznati
ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
ir mal slabo se počutiti, bolan biti
va de mal en peor vedno slabše mu gre
ir y venir sem in tja hoditi
ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
ir v vzklikih in vprašanjih:

¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
¡vamos claros! govorimo jasno!
¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
¡vaya por Dios! za božjo voljo
es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
¡vaya que sí! to rad verjamem!
¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
¡vayamos! urno!
¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
ir + gerundij:

voy comprendiendo počasi že razumevam
cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
eso va siendo difícil to bo težko
los precios van bajando cene padajo
ir + pretekli deležnik:

ir montado jahati
ir perdido premagan biti, izgubiti
iba vestido de negro bil je črno oblečen
todo va vendido ya vse je že prodano
¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
ir + predlogi ali prislovna določila:
ir + a:

ir a buscar a alg. iti po koga
ir a dormir spat iti
ir a recibir a alg. komu naproti iti
ir a ver a uno obiskati koga
al ir a pagar pri plačevanju
voy a hacerlo takoj bom to naredil
iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
voy a partir mañana odpotujem jutri
¡vas a caer! padel boš!
ir a caballo jahati, jezditi
ir a pie peš iti
ir a pique potopiti se (ladja)
voy a casa grem domov
ir a la cama leči v posteljo
ir al encuentro de alg. komu naproti iti
ir a la plaza iti na (živilski) trg
ir a una isti cilj zasledovati
¡a eso voy! za to ravno gre!
ir + con:

ir con alg. koga spremljati, s kom držati
eso no va conmigo to se me ne tiče!
ir + de:

ir de intérprete iti (biti) za tolmača
ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
ir + en:

ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
ir en avión leteti (v letalu)
ir en barco z ladjo se voziti
ir en bicicleta na kolesu se peljati
ir en ferrocarril z železnico se peljati
ir en contra upreti se
en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
el año en que vamos tekoče leto
los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen

iris ženski spol mavrica; anatomija šarenica

arco iris mavrica
los colores del arco iris mavrične barve

ironia f ironija; posmeh; norčevanje:
non è il caso di fare della facile ironia nobenega poceni norčevanja!
ironia del destino usoda je hotela

ironíja (-e) f ironia, derisione:
ironija naključja, usode ironia del caso, della sorte

irrigidimento m odrevenelost; otrplost:
irrigidimento del cadavere mrliška otrplost