Franja

hotéti querer ; (želeti) desear ; (zahtevati) pedir, exigir

rajši hoteti preferir
brezpogojno hoteti querer a todo trance
kakor hočete como usted quiera
on hoče (iti) v Nemčijo quiere ir a Alemania
kaj hočete od mene? ¿qué quiere usted de mí?
kaj hočeš še več? ¿qué más quieres?
on ne ve, kaj hoče no sabe lo que quiere
naredi, kar hočeš haz lo que quieras (ali lo que te plazca)
hočeš nočeš plazca o no plazca, quiérase o no
bodi temu kakor hoče sea como quiera
takó si hotel así lo has querido
naj se zgodi, kar hoče venga lo que quiera

hrabrost samostalnik
(pogum; drznost) ▸ bátorságObčudujem hrabrost, da si se odločil zmočiti do kože v takem relativno hladnem vremenu. ▸ Csodálom a bátorságodat, hogy ilyen viszonylag hideg időben is úgy döntöttél, bőrig ázol.
Podeljenih je bilo 13 medalj za požrtvovalnost in sedem medalj za hrabrost. ▸ 13 kitüntetést adományoztak önfeláldozásért és hét kitüntetést bátorságért.

hrána food; fare; nourishment, nutriment, article (s pl) of food; pabulum (često figurativno); (živež, živila) victuals pl, provisions pl, eatables pl, (knjižno) viand (s pl), žargon grub, ZDA žargon chow; (jed) dish, course, go; (obrok) meal; (v menzi, skupna) mess, commons pl; (predpisana) diet, dietary, regimen

brez hráne short of food, without food
redilna hrána nourishing food
obilna, mastna hrána rich food
domača hrána household fare
dobra hrána good fare
slaba hrána bad (ali poor) fare
lahka hrána light food
preprosta hrána plain food
koncentrirana (vitamizirana) hrána concentrated (vitaminized) food
osnovna, glavna hrána staple food
duševna hrána mental pabulum, intellectual sustenance, food for the mind
hrána za topove cannon fodder
hrána in obleka food and clothing
hrána in vsa oskrba all found
hrána in stanovanje board and lodging
brezplačna hrána in stanovanje free board and lodging
oskrba s hráno food supply
dodatek v hráni supplement in kind
pomanjkanje hráne food shortage, scarcity of provisions
uvoz hráne import(s) of food
oseba, ki si dela zaloge hráne (food) hoarder
prikrajšanje, zmanjšanje hráne food cuts pl
nezadostna hrána short commons
biti na hráni pri to board with
dobiti nekaj hráne za pod zob žargon to get some grub
angleška hrána mi ne diši I do not relish English cooking
hrána se kvari the food is going rotten (ali going bad, going off)
loviti, iskati hráno to forage for food
on mi daje hráno he supplies me with food, he provides my food
odtrgavati si hráno od ust to deny oneself food
vzeti koga na hráno to give someone board, to take someone as a boarder, to board someone
odtegovati si hráno to put oneself on short commons, to cut down on one's food

hraníti² (-im)

A) imperf. nutrire, sostentare, allevare, dar da mangiare:
hraniti lačne dar da mangiare agli affamati
hraniti živino dar da mangiare alle bestie

2. mantenere

3. knjiž. ekst. alimentare:
radio hranijo baterije la radio è alimentata da batterie

B) hraníti se (hránim se) imperf. refl. nutrirsi, cibarsi; mangiare:
ptice se hranijo z žuželkami gli uccelli si nutrono di insetti
hraniti se v menzi, doma mangiare alla mensa; mangiare a casa

hrbét back

za mojim hrbétom behind my back
za hrbétom (figurativno) in the rear
hrbét roke (stola) back of a hand (of a chair)
hrbét knjige spine of a book
cestni hrbét camber
gorski hrbét ridge, spine, arête
imeti koga na hrbétu (figurativno) to have someone on one's back
imeti sovražnika za hrbétom to have the enemy in the rear
volkovi so mu bili za hrbétom the wolves were at his back
ležati na hrbétu to lie on one's back, to lie supine
naložiti komu breme na hrbét to lay a burden on someone's back
obrniti se na hrbét to turn over on one's back
obrniti komu hrbét (figurativno) to turn one's back on someone, to give someone the cold shoulder, to cut someone
pasti na hrbét to fall on one's back
pisati na hrbét lista, dopisnice to write on the back (ali on the other side) of a leaf, of a postcard
obrekovati, opravljati koga za hrbétom to backbite
pokazati hrbét (zbežati) to turn tail; to run away (sovražniku from the enemy)
storil je to za mojim hrbétom he did it behind my back
(u)kriviti, upogniti hrbét (od starosti) to stoop (from old age), figurativno (klečeplaziti) to cringe, to fawn
zasaditi komu meč v hrbét to stab someone in the back
zavarovati si hrbét vojska to secure one's rear
bogu za hrbétom figurativno (daleč od sveta) at the back of beyond

hŕbet (-bta) m

1. schiena, dorso; (živalski) groppa:
upogniti, zravnati hrbet curvare, raddrizzare la schiena
hrbet ga boli ha mal di schiena
raven, sključen, širok hrbet schiena dritta, curva, larga
telečji hrbet schiena di vitello
plavati na hrbtu nuotare sul dorso

2. (zgornji del predmeta, stvari) dorso; verso, retro; ekst. spalle:
hrbet roke il dorso della mano
hrbet menice il verso dell'assegno
hrbet strani il verso, il retro del foglio
hrbet noža la costa della lama
napasti sovražnika v hrbet attaccare il nemico alle spalle

3. (del knjige) costa

4. (izbokli del vala, greben) cresta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. obrniti, pokazati komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. komu ustrojiti hrbet accarezzare le spalle a qcn., caricare di botte qcn., rompere a qcn. il filo della schiena
dobiti jih po hrbtu buscarle
naprtiti si kaj na hrbet addossarsi qcs., sobbarcarsi a qcs.
pren. imeti križe na hrbtu avere molti anni sul groppone
pren. zavarovati si hrbet guardarsi alle spalle
pren. plezati po hrbtih drugih essere un arrampicatore sociale
biti komu neprestano za hrbtom essere alle costole di qcn.
smejati se za nekoga hrbtom ridere alle spalle di qcn.
pren. komu zasaditi nož v hrbet pugnalare qcn. alle spalle
spreleteti po hrbtu sentire un brivido lungo il filo della schiena
pren. živeti bogu za hrbton stare a casa del diavolo
geogr. gorski hrbet schiena (montana)
anat., lingv. hrbet jezika dorso della lingua
anat. nosni hrbet dorso del naso
podmorski hrbet dorsale suboceanica

hrèsk (-a) m crac:
veja se je zlomila z glasnim hreskom il ramo si spezzò con un sonoro crac

hudíč devil; the devil, Satan; the Evil One; pogovorno old Harry, old Nick

hudíča oh, bother!
kaj, hudíča, si delal tam? what the mischief were you doing there?
kam, hudíča, je pa šel? where on earth has he got to?
kdo, hudíča, ti je to rekel? who the devil (ali the dickens ali on earth) told you that?
hudíč ga je obsedel he has the devil in him
risati hudíča bolj črnega, kot je to paint the devil blacker than he is
hudíča klicati to talk of the devil
v sili hudíč muhe žre figurativno beggars can't be choosers; drowning men clutch at straws; half a loaf is better than no bread

hudíč (-a) m

1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca

hudík hudír deuce

kaj, hudík, hudírja, si naredil? what the devil (ali the hell) have you done?

huevo moški spol jajce

huevo crudo surovo jajce
huevo fresco (del día) sveže j.
huevo de Pascua pirh, pisanica
huevo al plato posajeno j.
blanco (de) huevo beljak
parecerse como un huevo a otro biti si podoben kot jajce jajcu
huevos blandos mehko kuhana jajca
huevos borrachos umešana jajca
huevos duros trdo kuhana jajca
huevos estrellados, huevos al plato posajena jajca
huevos fritos ocvrta jajca
huevos pasados por agua, huevos en cáscara mehko kuhana jajca
huevos revueltos umešana jajca
empollar (sacar) los huevo izleči jajca

hug² [hʌg] prehodni glagol
objeti, priviti k sebi, držati se česa; laskati komu

to hug a belief sveto verjeti
to hug o.s. on (ali for) čestitati si za kaj, k čemu; biti zadovoljen s seboj zaradi
to hug the shore (bank, wall) držati se ob obali (pri bregu, ob zidu)
figurativno to hug one's chains dobro se počutiti v hlapčevstvu
the car hugs the road well avto se dobro drži ceste

húkati

húkati si v prste to blow (ali to breathe) on one's fingers

hūmānitus, adv. (hūmānus)

1. (po) človeško, na človeški način: si quid mihi h. accidisset Ci. ko bi se mi bilo kaj človeškega primerilo, evfem. = ko bi bil umrl; v tem pomenu tudi: si quid me (po Fest. = mihi, po Georgesu pa abl.?) fuerit humanitus Enn., si quid eam h. attigisset Ap., ursi h. strati Plin.

2. človeško = kakor se človeku spodobi, torej prijazno, vljudno, ljubeznivo, dobrohotno, milostno: non h. tractare aliquem Ter., ferre humana h. Afr. fr.

hūmānus (stlat. hemōnus) 3 (sor. s homō)

1. človeški, človekov: facies, Ci., O., species et figura Ci., effigies Cereris non humana manu facta Ci., casūs Ci., O., genus (rod) Ci., V., mens, natura, vita Ci., hostia Ci., S. fr. idr., humano modo peccare Ci., non humana audacia Ci. = nadčloveška, religiones Ci., divina et humana iura, res humanae O., Plin. idr. človeške —, (po)zemeljske reči (zadeve, dobrine, dogodki, naključja), človeška usoda, pozemeljsko, posvetno, svet, ille tribunus omnium rerum divinarum humanarumque praedo Ci. plenitelj vsega božjega in človeškega, rerum humanarum domina Fortuna Ci. gospodarica sveta, humanum est Ter., Ci. to je nekaj človeškega, voluptas humanissima Ci., rationes humanae Lucr., labores h. V., h. vox L. fr., Plin., scelus L. zoper ljudi, — človeštvo, conspectus ab utraque acie aliquanto humano visu augustior L. je bil videti veličastnejši kot človek, je bil videti nadčloveško bitje, h. animi, vultūs H., h. imago, sors, h. mentes O., h. dapes = človeško meso: O., pa tudi = človéčjak: Plin., h. cor Pr., ignes h. Plin. ki si ga ljudje vsak dan zase naredijo, humano quodam modo Q. na prav človeški način, prav po človeško, humani divinique iuris mens T., mens humanā maior Sil., h. cibi Fl. človeško meso. Subst.
a) hūmānus -ī, m človeško bitje, človek, smrtnik, zemljan: Romulus humano maior O.; v pl. Varr. aeternûm humanûm (= deorum hominumque) sator Pac. fr., vitae percipit humanos odium Lucr., in dubioque fuere utrorum ad regna cadendum omnibus humanis esset Lucr., primus humanorum Iust.
b) hūmāna -ae, f (sc. caro) človeško meso: Tert.
c) hūmānum -ī, n človeško, človeško bitje (čustvo), človeška usoda ipd.: homo sum; humani nil a me alienum puto Ter., si in Pompeio quid humani evenisset S. fr., Satyris praeter effigiem nihil humani Mel.
č) hūmāna -ōrum, n α) človeške reči (zadeve, dobrine, slabosti), človeško, posvetno, (po)zemeljsko: de divinis atque humanis cernitur Pl., qui omnia divina et humana violarint Ci. ali divina atque humana promiscua habere S., božje in človeško pravo, agentibus divina humanaque consulibus L. vse, kar zahteva božje in človeško pravo, humana (človeške slabosti) ad deos transferre, divina (božje lastnosti) ad nos Ci., humana miscere divinis L. β) kar lahko človeka doleti, (človeški) dogodki (naključja, težave), človeško trpljenje, človeška usoda: fortuna humana fingit artatque ut lubet Pl., ferre humana humanitus Acc. fr., ferre humana Ci., omnia humana tolerabilia ducere Ci., humana respectare, humanorum respectu, humanorum spectatrix Amm.

2. človeški = človekoljuben, dobrohoten, ljubezniv = ljubezni poln, mil(osten), prijazen, vljuden (naspr. inhumanus, superbus): factum aut inceptum Ter., ingenium Ter., Ci., aequitas, sensus Ci., sensus humanissimus Plancus in Ci. ep., homo humanissimus Ci., humanius nihil fieri potest Ci. ep., Cyrum … comem erga Lysandrum atque humanum fuisse Ci.

3. izobražen, olikan, omikan: gens humana atque docta (naspr. immanis atque barbara) Ci., Syracusani homines periti et humani Ci., Scipio … , homo doctissimus atque humanissimus Ci.

4. človeški = človeku primeren: cibi humaniores Cael.; od tod = neoviran, nezadržan: respiratio humanior Cael. — Adv. hūmānē in hūmāniter

1. (po) človeško, kakor se človeku spodobi, zmerno, mirno, vdano: vix humane pati Ter., humana humane ferre Ci., morbos toleranter et humane (po drugih: humaniter) ferre Ci., si qui forte … aliquid fecerunt humanius Ci., Paullus non humane de provincia loquitur Caelius in Ci. ep. ne kaj (ne prav) zmerno, saepius poëtice quam humane locutus es Petr.; iron.: intervalla vides humane commoda H. „človeku primerne“ (= inhumane incommoda); humaniter ferre Ci., humaniter vivere Ci. ep. življenje prav po človeško uživati.

2. človekoljubno, dobrohotno, ljubeznivo, milostno, milosrčno, zelo občutljivo, prijazno, vljudno: fecit humane Ci., quam humane nobiscum egerit hiems Sen. ph., quae (arbores) fructu … umbrarumque officio humanius iuvant Plin., diligentissime humanissimeque loqui Ci. ep., humanissime promisit Petr., litterae humaniter scriptae Ci. ap. Non., fecit humaniter Licinius, qui … Ci.

humecter [ümɛkte] verbe transitif (o)močiti, (o)rositi, (po)škropiti, ovlažiti (perilo)

humecter le lampas, s'humecter le gosier (populaire) grlo si namočiti, zvrniti ga kozarec, piti
s'humecter les lèvres ovlažiti si ustnice

hūmectō, bolje ūmectō -āre -āvī -ātum ([h]ūmectus)

1. trans. močiti, namočiti (namakati), omočiti (omakati), (po)rositi: h. (agni) diductum os pressis papillis Col., terras veneno Sil., humectata desiccare P. Veg.; o reki: qua niger humectat flaventia culta Galaesus V., statque humectata Vomano Hadria Sil.; o jokajočih: lacrimis salsis umectent ora genasque Lucr., h. vultum largo flumine, guttis grandibus ora V., lacrimarum gramina rivo O.; o poljubljajočih: adsuctis umectans oscula labris Lucr.

2. intr. solzen (rosen) biti, solzeti, solziti se: (oculi) umectant Plin., si (haliaetus) … humectantem (pullum) animadvertit Plin. solzne (rosne) oči.

hungern stradati, gladovati; hungern lassen stradati (koga); jemanden hungern (mich hungert) biti lačen; sich (gesund/krank) hungern stradati toliko časa, da ...; figurativ hungern nach močno si želeti česa, hlepeti po

Hut¹, der, (-es, Hüte) klobuk; ein alter Hut figurativ stara jajca, nič novega; ein hoher Hut cilinder; Hut ab klobuk dol; den Hut abnehmen odkriti se; den/seinen Hut nehmen odstopiti, oditi; an den Hut stecken vtakniti (si) za klobuk; eins auf den Hut bekommen figurativ dobiti jo po nosu/buči; unter einen Hut bringen združiti; da geht einem der Hut hoch kri udari človeku v glavo

hvála (-e)

A) f lode, elogio, plauso:
zaslužiti hvalo meritare lodi
hvalo peti tessere lodi
hvale vreden lodevole
hvale željan desideroso, avido di lode

2. ringraziamento; pren.
kar naprej peti hvalo komu non far che levare uno al cielo
pren. biti koga sama hvala essere presuntuoso, darsi arie
PREGOVORI:
lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda

B) hvála inter. grazie:
hvala lepa! tante grazie!
iskrena, najlepša, prisrčna hvala! grazie di tutto cuore!
tisočkrat hvala! mille grazie!
hvala enako! grazie altrettanto!
hvala za gostoljubje, za vse grazie dell'ospitalità, grazie di tutto
hvala Bogu grazie a Dio, al cielo
še hvala ne reči (andarsene) senza nemmeno dir grazie
iron. hvala za tako pomoč bell'aiuto (il tuo, il vostro)