Franja

Zadetki iskanja

  • igrálski

    igralska akademija academia f de arte dramático
    igralska beznica garito m, fam timba f
    igralski dolg deuda f de juego
    igralska strast pasión f del juego
  • imán moški spol (naraven) magnet; vaba

    imán (en forma) de herradura podkvast magnet
    polos del imán magnetni poli
  • imboccatura f

    1. dohod; odprtina; ustje:
    l'imboccatura del porto dohod v pristanišče

    2. glasba ustnik; nastavek (položaj ustnic na ustniku):
    avere una buona imboccatura imeti lep nastavek
    non avere l'imboccatura a qcs. pren. ne imeti daru za kaj

    3. žvale
  • imbottigliamento m stekleničenje; ekst. začepitev, zagozditev:
    l'imbottigliamento del traffico urbano zastoj v mestnem prometu
  • imé (-na) n

    1. nome:
    dati komu ime dare un nome a qcn.
    kako ti je ime? come ti chiami?, qual è il tuo nome?
    knjiž. glasiti se na ime (vloga) essere intestato a
    živeti pod drugim imenom vivere sotto altro nome
    klicati koga po imenu chiamare uno per nome
    navesti ime in priimek indicare il nome e il cognome
    izmišljeno ime pseudonimo
    domače ime familiarmente, vulgo, detto
    dekliško ime (priimek) cognome da ragazza, da nubile
    hišno ime nome locale
    krstno ime nome di battesimo
    trg. zaščiteno ime nome depositato
    obče, lastno ime nome comune, proprio

    2. pren. (ugled) nome, fama, rinomanza, reputazione:
    ustvariti si ime farsi un nome
    biti (pomembno) ime v umetnosti avere un nome nell'arte
    uživati dobro ime avere un buon nome, godere buona reputazione
    gre za moje dobro ime ne va del mio buon nome

    3.
    v imenu zakona in nome della legge
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    poznati koga (samo) po imenu conoscere uno di nome
    pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro nome
    ledinsko ime microtoponimo
    lingv. ljubkovalno ime vezzeggiativo
    osebno ime nome proprio di persona
  • imenováti (-újem)

    A) imperf.

    1. dare un nome, chiamare:
    pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro vero nome

    2. nominare

    3. (izbrati) nominare. eleggere

    4. dire, chiamare, ritenere:
    imenujejo ga za največjega znanstvenika tega stoletja lo dicono il massimo scienziato del nostro secolo

    B) imenováti se (-újem se) imperf. refl. chiamarsi; portare il nome; essere intitolato:
    ulica se imenuje po domačem pesniku la via è intitolata a un poeta cittadino
  • imitíran (-a -o) adj. imitazione (di);
    imitirano usnje similpelle
    imitiran marmor imitazione del marmo, finto marmo
  • immagine f

    1. podoba, slika:
    immagine ingrandita, rimpicciolita povečana, pomanjšana slika
    immagine sacra relig. sveta podoba
    immagine votiva relig. zaobljubljena podoba

    2. slika, predstava; prispodoba:
    il bambino è l'immagine vivente del nonno otrok je cel ded
    essere l'immagine della salute biti utelešeno zdravje
    l'uomo fu creato a immagine e somiglianza di Dio človek je bil ustvarjen po božji podobi

    3. zool. imago, odrasla žuželka

    4. (notranja, domišljijska) slika; vizija:
    evocare le immagini dell'infanzia priklicati si v spomin slike iz otroštva
  • imo

    A) agg.

    1. knjižno spodnji, najnižji, najgloblji

    2. pren. nizkega rodu, stanu

    B) m knjižno dno:
    dall'imo del cuore iz dna srca
  • imperio moški spol vlada(nje), gospodstvo, zapovedovalnost, oblast, cesarstvo, (cesarska) država

    bajo imperio bizantinsko cesarstvo
    Canciller (del Imperio) državni kancler
    estilo imperio empire slog
    con imperio zapovedovalno
  • importancia ženski spol važnost, pomembnost, pomen; ugled, obseg

    la importancia del pedido obseg naročila
    aire de importancia važen izraz (obraza)
    de poca importancia nepomemben, nevažen, netehten
    de (mucha) importancia (zelo) važen
    carecer de importancia biti nevažen, nepomemben
    dar importancia (a) pripisovati važnost
    darse importancia važnega se delati
    es cosa de mi importancia to se le mene tiče, to je moja stvar
    no tiene importancia, es sin importancia to ni važno, to je brez pomena
  • impronta f

    1. odtis, vtis:
    lasciare un'impronta pustiti odtis
    impronta digitale prstni odtis

    2. pren. sled, znak:
    l'impronta del genio sled genija, genialnosti

    3.
    all'impronta: nepričakovano, znenada:
    è arrivato all'impronta prišel je znenada
  • imputare v. tr. (pres. imputo)

    1. pravo obdolžiti, obdolževati; obtožiti, obtoževati

    2. obdolžiti, obdolževati; okriviti

    3. pripisati, pripisovati:
    imputare l'incidente alla disattenzione del guidatore pripisati prometno nesrečo nepazljivosti voznika
  • incērto

    A) agg.

    1. negotov (tudi pren.):
    tempo incerto pren. nestalno vreme

    2. neodločen

    3. dvomljiv

    4. slaboten, nejasen, zamegljen:
    luce incerta slabotna svetloba
    colori incerti nejasne barve

    B) m

    1. negotovost; možnost:
    gli incerti del mestiere negotovosti poklica

    2.
    incerti postranski dohodki
  • incierto negotov, dvomljiv, neresničen

    incierto del éxito negotov uspeha
    estar incierto biti neodločen
  • inclemēnza f

    1. neusmiljenost, trdosrčnost

    2. pren. neprijaznost:
    l'inclemenza del tempo neprijazno vreme
  • incōnscio

    A) agg. (m pl. -sci; f pl. -scie, -sce) nezaveden; ne zavedajoč se; podzavesten:
    corse in aiuto inconscio del pericolo tekel je na pomoč, ne da bi se zavedal nevarnosti

    B) m psihol. podzavest, podzavestno:
    inconscio collettivo kolektivna podzavest
  • incontrare

    A) v. tr. (pres. incontro)

    1. srečati, srečevati

    2. naleteti (tudi pren.):
    incontrare pericoli naleteti na nevarnosti
    incontrare il favore del pubblico naleteti na, biti deležen naklonjenosti občinstva; absol. uspevati, ugajati:
    un libro che incontra uspešnica

    3. šport srečati, igrati s kom, boriti se proti:
    la squadra di casa oggi incontra la capolista domače moštvo bo danes igralo z vodilnim na lestvici

    B) ➞ incontrarsi v. rifl. (pres. mi incontro)

    1.
    incontrarsi in naleteti na

    2. pren. ujemati se, soglašati:
    incontrarsi nelle idee politiche soglašati v političnih pogledih

    3. (confluire) stekati, združiti se

    4. srečati, srečevati se

    5. spopasti, spopadati se; skočiti, skakati si v lase
  • incurante agg. brezbrižen; ki se ne meni:
    incurante del pericolo si gettò nella mischia ne da bi se menil za nevarnost, je planil v metež
  • indefiníten (-tna -o) adj. lingv. (nedoločen) indefinito:
    indefinitni zaimki pronomi indefiniti
    indefinitna glagolska oblika forma indefinita del verbo