Franja

hríb (-a) m

1. monte:
pobočje, vrh hriba pendio, cima del monte
strm, visok hrib monte ripido, alto
čez hribe in doline per monti e per valli

2. pl. hribi monti; montagna:
biti doma s hribov essere un montanaro
iti, hoditi v hribe andare in montagna

hròšč escarabajo m

hrošči (zool) coleópteros m pl
rjavi (majski) hrošč melolonta f
koloradski hrošč escarabajo de la patata, escarabajo del Colorado

hrúp (-a) m

1. rumore, frastuono, baccano, chiasso:
hrup motorjev il frastuono dei motori
hrup na cesti i rumori della strada
zganjati strašanski hrup fare un fracasso, un casino del diavolo

2. pren. rumore, scalpore:
mnogo hrupa za (prazen) nič molto rumore per niente

hruška samostalnik
1. Pyrus (sadno drevo) ▸ körtefa, körtePozeba je prizadela tri hektare hrušk. ▸ A fagy háromhektárnyi körteültetvényben tett kárt.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška, vrbolistna hruška

2. (sadež) ▸ körteStare sorte hrušk pa uporabijo za domače žganje. ▸ A régi körtefajtákat pedig házi pálinka főzésére használják.Pridelek hrušk bo 7 % manjši od lanskega in 6 % manjši od dolgoletnega povprečja. ▸ A körtetermés 7 százalékkal marad el a tavalyitól és 6 százalékkal a többéves átlagtól.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška

3. neformalno (vrsta kamiona) ▸ betonkeverő [teherautó]Avtomešalci, tako imenovane hruške za beton, so naš glavni proizvod. ▸ Az automata keverők, a betonkeverők a fő termékeink.
Na gradbišče so beton vozili tovornjaki hruške. ▸ Betonkeverő kamionok szállították a betont az építkezésre.

4. neformalno (del vozila) ▸ betonkeverőPopoldan je s hruško betona zalil glavni jašek. ▸ Délután egy tartálynyi betonnal öntötte be az aknát.
Gre za vozilo s hruško za beton, vredno kar 25 milijonov tolarjev. ▸ Egy 25 millió tollár értékű betonkeverős kamionról van szó.

5. šport (pri boksu) ▸ körte, bokszkörte
Nato sledi petkrat tri minute boksanja in brcanja v fokuser, trikrat tri minute udarjanja v vrečo ter ena runda s hruško. ▸ Ezután öt háromperces kör a pontütő kesztyűbe bokszolással és rúgással, három háromperces kör zsákütéssel, majd egy kör bokszkörtével következik.

hrúška (-e) f

1. bot. (sadno drevo) pero (Pirus communis); (sad) pera:
divja hruška (drobnica) pero selvatico
suhe hruške pere secche

2. (predmet podoben sadu) pera, bulbo:
hruška toplomera bulbo del termometro
gumijasta hruška peretta (per clistere)
pren. električna hruška lampadina
voj. hruška bomba a mano
nareč. medvedove hruške bacche di biancospino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vedeti, po čem so hruške capire l'antifona
pog. pren. ne s hruške pasti non esser nato ieri
pren. pasti s hruške essere una testa di rapa
pog. znati več kot hruške peči sapere un sacco di cose
hist. davilna hruška (mučilna naprava) pera d'angoscia
PREGOVORI:
zrela hruška sama pade le pere mature cadono da sole

húd (-a -o)

A) adj.

1. severo, rigoroso

2. adirato, arrabbiato:
biti hud na koga essere in collera, essere adirato con qcn., avercela con qcn.

3. ostile

4. furioso, rabbioso (cane)

5. cattivo; malvagio:
sin je bil hujši kot oče il figlio era peggio del padre
hudo dejanje azione malvagia, cattiva

6. (ki prinaša trpljenje, težave) cattivo, brutto:
hude novice brutte notizie
hudi časi brutti tempi
huda ura temporale

7. (ki se pojavlja v močni obliki) grande, forte, terribile; pren. appassionato, incallito; incorreggibile:
hud mraz freddo terribile
huda lakota, revščina, krivica grande carestia, povertà, ingiustizia
huda bolečina forte dolore
hud kašelj forte tosse
hud bolnik malato grave
hud klanec forte, ripida salita
pren. hud lovec cacciatore appassionato
hud pijanec bevitore incorreggibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hud udarec terribile colpo
pren. biti hud na denar essere avido di denaro
delati hudo kri far cattivo sangue
biti (česa) prav za hudo silo essercene quanto basta, dovrebbe bastare
čeb. huda gniloba covata a sacco

B) húdi (-a -o) m, f, n pog.
huda je za delo è difficile trovar lavoro
pren. huda mu prede è alle strette, non sa a che santo votarsi
povedati komu precej hudih strapazzare, rimbrottare qcn. ben bene
umreti od samega hudega morire di crepacuore, per l'indigenza, per grandi sofferenze
pren. imeti dosti hudega nad seboj avere gravi colpe sulla coscienza
prizadeti komu mnogo hudega fare molto male a qcn.
ne jemati česa za hudo non prendersela a male per qcs.
nič hudega sluteč senza l'ombra d'un sospetto

hudíč (-a) m

1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca

hudôben (-bna -o) adj. cattivo, maligno:
rel. hudobni duh spirito del male, spirito maligno

huevo moški spol jajce

huevo crudo surovo jajce
huevo fresco (del día) sveže j.
huevo de Pascua pirh, pisanica
huevo al plato posajeno j.
blanco (de) huevo beljak
parecerse como un huevo a otro biti si podoben kot jajce jajcu
huevos blandos mehko kuhana jajca
huevos borrachos umešana jajca
huevos duros trdo kuhana jajca
huevos estrellados, huevos al plato posajena jajca
huevos fritos ocvrta jajca
huevos pasados por agua, huevos en cáscara mehko kuhana jajca
huevos revueltos umešana jajca
empollar (sacar) los huevo izleči jajca

humo moški spol dim; para: ničemurnost. puhlost

a humo de pajas lahkomiselno
desaparacer como el humo izginiti kot kafra
¡eche V. humo! to je izgubljen trud!
la supa está echando humo juha se kadi
hacer humo kaditi se
hacer la del humo popihati jo
allí no hará humo tam ne bo ostal dolgo
irse en humo propasti, izjaloviti se
¡la del humo! konec je s tem
humos pl dim iz peči
(re)bajarle a uno los humos komu ponos zlomiti
vender humos bahati se, napihovati se

humôr humor m

poln humorja (o osebi) chistoso
nima smisla za humor no tiene sentido del humor

hurtar krasti, ropati; izogniti se

hurtar el cuerpo s hitrim gibom uiti udarcu
hurtar del peso goljufivo zmanjšati težo
hurtar el precio goljufati pri ceni
¡no hurtarás! ne kradi!
a hurta cordel nepričakovano, nenadoma
hurtarse uiti, zmuzniti se

hypotrachēlium -iī, n (gr. ὑποτραχήλιον spodnji del vratu) arhit. t. t. = stebrov vrat, tj. gladki del stebra pod njegovo glavo: Vitr.

Īcarus -ī, m (Ἴκαρος) Íkar

1. Atenec, Erigonin oče, ki je za časa kralja Pandiona v Atenah gostoljubno sprejel Bakha (Dioniza), za kar mu je hvaležni bog dal trto in mehe z vinom. Trto je Ikar v Atiki zasadil in tako tam postal prvi vinogradnik, z vinom v mehih pa se je vozil okrog po deželi ter ga razdelil med svoje rojake. Ko so se nekateri pastirji z vinom opijanili, so jih imeli njihovi tovariši za zastrupljene, zato so Ikarja ubili. Erigona je s svojo psico (ki se je imenovala gr. μαῖρα = bleščeča) iskala očetov grob in se, ko ga je bila našla, ob njem na drevesu od žalosti obesila. Jupiter (ali Bakh) je postavil vse tri na nebo kot ozvezdja: Ikar = Bootes ali Arcturus, Erigona = Virgo, psica = Canis, Sirius (pasja zvezda): Hyg. (ki ga imenuje tudi Īcarius) primus tegis, Icare, vultūs O., cunctis Baccho iucundior hospes Icarus, ut puro testantur sidera caelo Erigoneque Canisque Tib., Icare, Cecropiis merito iugulate colonis Pr. Od tod adj. Īcarius 3 (Ἰκάριος) Íkarjev: Icarii stella proterva canis O., boves (= ozvezdje Bootes) Pr., astrum, latratūs, palmes Stat. —

2. Dajdalov sin; z očetom, ki je bil sebi in sinu napravil umetne perutnice, je bežal iz kretskega labirinta. Oče se je držal zemeljskega površja, sin pa, čeprav posvarjen, se je previsoko povzpel, zato mu je sončna vročina raztopila vosek, ki je peresa njegovih perutnic držal zlepljena; Ikar je padel v jugovzhodni del Egejskega morja: O., Hyg. Od tod baje adj. Īcarius 3 (Ἰκάριος) Íkarjev, ikar(ij)ski (= po Ikarju imenovan) v zvezah: Icarium mare Plin., Ap. Ikar(ij)sko morje (jugovzhodni del Egejskega morja) = Icarii fluctus H., Icariae aquae O., Icarium litus ali Icaria litora Plin., Icarium pelagus Cl., tudi samo Īcarium -iī, n (sc. mare) O.; v resnici pa je ta adj. izveden iz subst. Īcaria, ki je ime otoka v Egejskem morju zahodno od Samosa, sl. torej = ikarijski.

iconografia f

1. umet. ikonografija

2. ekst. ikonografija:
l'iconografia del regime režimska ikonografija

idéja (-e) f

1. (zamisel, misel) idea:
dati idejo za rešitev problema suggerire un'idea su come risolvere il problema
vsiljevati svoje ideje drugim imporre agli altri le proprie idee

2. (rezultat najvišje miselne dejavnosti) idea:
ideja o lepoti l'idea del bello

3.
fiksna ideja idea fissa; chiodo fisso
ima fiksno idejo, da ga preganjajo ha l'idea fissa, il chiodo fisso di essere vittima di persecuzioni

4. (rezultat)
a) (umetniškega ali znanstvenega dela) idea:
vodilna ideja filma l'idea guida di un film
b) (različnih znanstvenih, umetniških, verskih smeri) idea:
ideja nenasilja l'idea della non violenza
ideja krščanstva, marksizma l'idea cristiana, marxista
c) (različnih področij družbene dejavnosti) idea:
ideja liberalizma l'idea del liberalismo

5. (kar izraža vsebino, dejavnost, kot jo določa prilastek) idea:
privrženec ekstremističnih idej partigiano di idee estremiste

identificírati (-am)

A) perf., imperf.

1. (istovetiti, enačiti) identificare:
identificirati dva pojma identificare due concetti

2. (ugotavljati identiteto) identificare:
identificirati truplo, mrliča identificare un cadavere

B) identificírati se (-am se) perf., imperf.

1. (istovetiti se) identificarsi:
identificirati se z osebami v filmu identificarsi coi personaggi del film

2. publ. concordare, convenire:
identificirati se s sklepi seje concordare con le decisioni della seduta

idiōta

A) m, f (m pl. -ti)

1. med. idiot

2. ekst. slaboumnež, bebec; bedak:
comportamento da idiota bedasto obnašanje
l'idiota del paese vaški norec, bebec

B) agg.

1. med. idiotski, bebav, bedast, slaboumen

2. ekst. bedast, bebav, neumen:
discorso idiota neumno govorjenje

iglasti trak stalna zveza
(del orodja pri pripravi prediva) ▸ kártolószalag, kártszalag

ígra (-e) f

1.
a) šport. gioco:
hitra in napadalna igra gioco veloce e d'offensiva
mehka, ostra igra gioco difensivo, chiuso; gioco duro
b) recitazione, interpretazione
c) muz. il suonare:
igra na violino il suonare il violino
č) gioco:
igra s kartami gioco di carte
družabne igre giochi di società
hazardna igra gioco d'azzardo

2. ekst. pren. gioco:
igra svetlobe in sence gioco di luci e ombre

3. gled., film., rad.
gledališka igra opera teatrale; commedia
radijska, televizijska igra radiodramma, radiocommedia; dramma televisivo

4. pren. (preračunljivo, nezakonito delovanje) gioco:
spregledati igro nekoga scoprire il gioco di qcn.
igra naključja, usode il gioco del caso, della fortuna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
besedna igra gioco di parole
igra narave il gioco delle forze della natura
pren. kraljevska igra scacchi
šport. mediteranske, olimpijske igre giochi del Mediterraneo, giochi olimpici
hist. viteške igre tornei
napovedati igro (pri bridgeu, taroku) dichiarare un gioco, un contratto
pren. igrati dvojno igro fare il doppio gioco
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore