Franja

hīscō -ere (incoh. glag. hiāre)

1. odpreti se, póčiti: e aedes hiscunt Pl., ut vitio venae tabularum saepius hiscant Lucr., tellus, hisce! O., hiscere nempe tibi terra roganda fuit O.

2. occ. (le) usta odpreti, (le) ziniti, črhniti, spregovoriti
a) intr.: Amm., Serv., respondebisne ad haec aut omnino hiscere audebis? Ci., vix … raris turbatus vocibus hisco V., nec … attollere oculos aut hiscere audebant L., non oculos attollere, non hiscere audebat Cu., quis hiscere audebat? Plin. iun.
b) pesn. tudi trans.: vereor plus quam fas est captivam hiscere Acc. fr., nec Telamoniades … hiscere quicquam audet O., reges … tuos et regum facta tuorum … hiscere Pr. skromno poizkusiti opevati kralje … , si quid temptaveris umquam hiscere Iuv.

histoire [istwar] féminin zgodovina; zgodba, pripoved; figuré laž, sleparija, pravljica; nevšečnost, sitnost; zadeva

histoire d'amour ljubezenska zgodba
histoire ancienne, du moyen âge, moderne, contemporaine zgodovina starega veka, srednjega veka, moderna, sodobna
histoire de l'art, de la civilisation zgodovina umetnosti, civilizacije
histoire à dormir debout zelo dolgočasna zgodba
histoire horrible, humoristique srhljiva zgodba, humoreska
histoire de la littérature, littéraire slovstvena zgodovina
histoire naturelle prirodopis
histoire de rire, de s'amuser vesela, zabavna zgodba
histoire sainte biblijska zgodba
histoire universelle, mondiale obča, svetovna zgodovina
avoir des histoires avec quelqu'un imeti nevšečnosti s kom
il me cherche une histoire išče prepira z menoj
être de l'histoire pripadati zgodovini, biti zgodovinski
faire des histoires delati sitnosti, sitnariti
il en fait des histoires pour si peu de choses sitnari zaradi takih malenkosti
faire des histoires à quelqu'un komu polena pod noge metati, delati mu sitnosti
c'est une histoire que tout cela! vse to je laž, sleparija
raconter des histoires (figuré) pripovedovati laži, lagati
que d'histoires! kakšne sitnosti!
c'est une autre histoire to je nekaj (čisto) drugega
c'est toute une histoire (familier) to je zelo dolga zgodba
le plus beau de l'histoire (familier) najlepše, najboljše pri zgodbi (stvari)
je ne veux pas d'histoires ne maram kakih neprijetnosti, nevšečnosti
histoire de z (edinim) namenom, da ...
il est sorti, histoire de fumer une cigarette šel je ven, samo da bi pokadil cigareto
histoire de rire samo za smeh, samo da se nasmejemo

historia -ae, f (gr. ἱστορία)

I.

1. povpraševanje, poizvedovanje, preiskovanje: ut est in omni historia curiosus Ci.

2. (po poizvedovanju pridobljeno) znanje: si quid in ea epistula … historiā dignum Ci. ep.

3. meton. znanstvena vsebina: liber multae variaeque historiae refertus Gell. —

II.

1. meton. pisna povest, pisno poročilo (o tem, kar se je zgodilo ali slišalo), popis: h., rerum cognitio praesentium Verr., amaras … historias ut captivus audit H., maxima de nihilo fiet historia Pr.; konkr. predmet govorice: ut fieres nobilis historia Pr. mestna govorica; occ. mitološka povest, bajka, pripovedka, v pl. = bajeslovje, mitologija: peccare docentes historiae H., omnibus historiis se meus aptat amor O., h. fabularis Suet.

3. sinekdoha
a) abstr. zgodovina = raziskovanje zgodovine, zgodovinopisje, zgodovinska znanost, zgodovinoznanstvo: antiquis temporibus historia nihil erat nisi annalium confectio Ci., h. magistra vitae Ci., rem historiae mandare Ci., obscura est historia Romana Ci., historiae fides Ci. zgodovinska resnica, apud Herodotum, patrem historiae Ci., prima historiae lex est, ne quid falsi dicere audeat Ci., alias in historia leges observandas putare, alias in poëmate Ci., historias (com)plures novisse Vitr. veliko vedeti o zgodovini.
b) konkr. zgodovina = sestavni opis zgodb (zato pogosto v pl.), zgodovinopis, zgodovinska knjiga, zgodovinsko delo, „zgodbe“: h. Italici belli et civilis Ci., h. Graeca Ci. v grščini napisana rimska zgodovina, h. Romana Val. Max., conditor historiae O. = historiae scriptor Gell. = historiarum scriptor Q. ali auctor Vell. zgodovinar, zgodovinopisec, historiam scribere Pl., Ci., N., Iust. ali conscribere Fl., historias scribere N., historiam relinquere N. ali edere Suet. ali componere Suet., Plin. iun., historias Latino sermone conponere Iust., historias legere Q., Iuv., quod semper in historiis legimus Sen. ph., naturalis historia Plin. naravoslovje, prirodopis (znamenito delo Plinija starejšega v 37 knjigah); pooseb.: quem (sc. C. Iulium Hyginum) … quidam Historiam vocabant Suet. živo Zgodovino.

híša (-e) f

1. casa:
kamnita, lesena hiša casa di pietra, in legno
kmečka, meščanska hiša casa di campagna, rurale, casa di città
pritlična, enonadstropna hiša casa a pianterreno, a un piano
montažna, počitniška, vrstna hiša casa prefabbricata, seconda casa, casa a schiera
atrijska hiša casa ad atrio
večstanovanjska hiša caseggiato, stabile
arhit. alpska, panonska hiša casa alpina, pannonica
pren. božja hiša casa di Dio, chiesa
mestna hiša municipio, palazzo comunale
hiša pravice tribunale, palazzo di giustizia
hiša žalosti casa, dimora del defunto

2. (družina, rodbina) casa;
pri hiši je pet otrok la casa si compone di cinque figli
meščanska, plemiška, kraljevska, cesarska hiša casa borghese, patrizia, reale, imperiale

3. (podjetje, ustanova) casa; impresa:
časopisna hiša casa editrice (di giornali, periodici)
založniška hiša (casa) editrice
trgovska hiša impresa, ditta commerciale

4. (glavni prostor v kmečki hiši) stanza grande (di casa rustica)

5. (zunanje ogrodje nekaterih živali; hišica) conchiglia, guscio (di chiocciola e sim.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hiša še ne gori nad glavo non c'è fretta
pren. hoditi od hiše do hiše (beračiti) andare mendicando di porta in porta
pren. rojstna hiša il tetto natio
njena hiša je kot iz škatlice la sua casa è uno specchio
postaviti celo hišo na glavo mettere sottosopra la casa
trg. prodaja po hišah vendita porta a porta
polit. Bela hiša Casa Bianca
javna hiša casa di tolleranza
PREGOVORI:
žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega è la moglie che tiene su la casa

hišni ljubljenček stalna zveza
(žival) ▸ házi kedvenc
Veliko ljudi si danes omisli hišnega ljubljenčka. ▸ Manapság sokan tartanak házi kedvencet.
Kakšnega psa bi si izbrali za hišnega ljubljenčka? ▸ Milyen kutyát választana magának házi kedvencként?

hitéti darse prisa; apresurarse

hiteti na pomoč acudir en socorro
čas hiti el tiempo vuela
hiti počasi! si tienes prisa, vístete despacio; de prisa pero sin precipitarse; fam despacio y buena letra

hítrica (-e) f

1. fretta; frettolosità:
hitrica ni prida la fretta non paga
brez hitrice se je odpravil si preparò ad uscire senza fretta
na hitrico, v hitrici kaj narediti fare qcs. in fretta, frettolosamente

2. rapidità, velocità

hlače samostalnik
(oblačilo) ▸ nadrágPovezane iztočnice: dolge hlače, harem hlače, hlače na korenček, hlače na zvonec, hlače z visokim pasom, jahalne hlače, kolesarske hlače, kratke hlače, pohodniške hlače, smučarske hlače, tričetrt hlače, tričetrtinske hlače, vojaške hlače, pohodne hlače

hladíti (faire) refroidir, réfrigérer, rafraîchir, calmer

hladiti si jezo nad kom (faire) passer sa colère sur quelqu'un
hladiti se se rafraîchir

hladíti refrescar; enfriar

hladiti vino enfriar el vino
hladiti v ledu poner en hielo; kem refrigerar
hladiti si jezo nad (fig) desfogar su cólera en
hladiti se refrescarse, enfriarse

hodie, adv. (nam. hō-diē [ho je star. abl. sg. pron. hic])

I. ta dan, (na) današnji dan, danes: Ter., Val. Max., Iuv., Plin. ep. idr. mihi h. est natalis dies Pl., Nonae sunt h. Sextiles Ci., h. mane Ci. davi, numquam omnes h. moriemur inulti V., qui dedit hoc hodie, cras, si volet, auferet H., ubi est hodie, quae lyra fulsit heri? O. —

II. metaf.

1. dandanes, dandanašnji, sedaj (zdaj), v sedanjem (tem) času, v sedanjosti: Pl., Ter., Vitr., Vell., qui h. mons sacer appellatur Ci., in Clodium non est h. maius odium Ci., quae mens est h., cur eadem non puero fuit? H., vobis grates ago … , quod h. salutem meam vestrae proponitis Cu.; occ. še danes, še dandanes, še sedaj (zdaj), še do danes, še doslej: Pl., Q. an quicquam h. est factum indignius? Ter. do danes, quem vivere h. aiunt Ci., tria praedia … Capitoni propria traduntur, quae h. possidet Ci., quo facto is h. saltus Graius appellatur N.; v istih pomenih pogosto hodiē quoque in hodiēque: leges, quibus hodie quoque utuntur Ci., hodie quoque … usurpatur idem ius L., quas (orationes) hodie quoque cum admiratione legimus T., cui (Q. Metello) cum ferit probatissimus hodieque sit Ci., Etruriam omnem adversus nos concitare voluerunt hodieque id moliuntur L.

2. zdaj, takoj, prècej, pri tej priči: bene fecisti hodie Ter., si h. postulem Ci.

3. pri grožnjah, pretnjah, privoščljivosti = kdaj: neque hodie, ut te perdam, meream deorum divitias mihi Pl., si sensero h. quicquam in his te nuptiis fallaciae conari, … Ter., ego pol h., si vivo, tibi ostendam, … Ter.

hodíti (-im) imperf.

1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
hoditi sem in tja andare qua e là
hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
hoditi po prstih andare in punta di piedi
hoditi ko polž andare a passo di lumaca
hoditi po vseh štirih andare carponi
pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni

2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi

3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze

4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
hoditi v črnem portare il lutto
hoditi bos andare scalzo

5. (v zvezi s 'pot'):
hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
hoditi po glavi frullare in testa
pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pog. hoditi (komu)
narobe, navzkriž andare storto
hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

hoffen upati (auf na); hoffen auf nadejati se (česa), obetati si (kaj); hoffen wir das Beste! upajmo na najboljše!; das will ich nicht hoffen upam, da ni tako

Hoffnung, die, (-, -en) upanje; nada, up; guter Hoffnung v veselem pričakovanju (noseča); jemandem Hoffnung machen navdajati/navdati z upanjem; Hoffnung haben/hegen upati; Hoffnung schöpfen začeti upati; neue Hoffnung schöpfen nanovo začeti upati; jemanden mit Hoffnung abspeisen (komu) delati prazne upe; auf dich baue ich meine einzige Hoffnung ti si moj edini up

hokej samostalnik
1. (šport) ▸ jégkorong, jéghoki, hokiSem pač poklicni igralec, ki si z igranjem hokeja služi kruh. ▸ Profi játékos vagyok, jégkoronggal keresem a kenyerem.
Sopomenke: hokej na ledu

2. (način igranja hokeja) ▸ jégkorongozás, jéghokizás
V prvi tretjini smo še prikazali kolikor toliko dober hokej, nato pa smo močno popustili, še posebej v obrambi. ▸ Az első harmadban elég jó jéghokit produkáltunk, utána azonban kiengedtünk, főleg védekezésben.

holen iti po, iti iskat; (wegbringen) odnesti, odpeljati; (herbringen) prinesti, pripeljati; (nehmen) vzeti; irgendwohin: spraviti; Atem holen zajeti sapo, vdihniti; holen lassen poslati po sich holen etwas Unangenehmes, eine Krankheit: nakopati si; einen Sieg: izboriti si (zmago); eine Erlaubnis, einen Rat: vprašati za (dovoljenje/svet) hol's der Teufel! k vragu!

holiday² [hɔ́lədi, -lidei] samostalnik
praznik, dan počitka
množina dopust, počitnice

bank holiday dan, ko so zaprte vse banke (praznik)
a busman's holiday dopust, na katerem opravljamo običajno delo
to have a holiday imeti prost dan, imeti počitnice
to have a holiday from s.th. oddahniti se od česa
to make (ali take) a holiday praznovati, vzeti si prost dan
on (a) holiday na dopustu
to go on holiday iti na dopust, počitnice
holiday with pay plačan dopust

hombre moški spol človek; mož, moški; soprog; dečko

hombre al agua izgubljen človek (ki ga ni moči rešiti)
hombre de bien poštenjak
hombre de calidad ugledna oseba
hombre de(l) campo deželan
hombre de categoría cenjena osebnost
hombre de (alto) copete mož visokega rodu
hombre del día junak dneva; gospod po modi
hombre de edad prileten mož
hombre de Estado državnik, dvorjan, politik
hombre de estofa ugleden človek
hombre estrafalario posebnež, čudak
hombre de fondos bogataš
hombre hecho odrasel, izkušen človek
hombre honrado poštenjak
hombre de letras književnik
hombre de mar pomorščak
hombre mayor starejši človek
hombre mosca plezalec po pročeljih
hombre de mundo svetovnjak
hombre de negocios posloven človek, trgovec
hombre de nieve sneženi mož, snežak
hombre de pelo en pecho neustrašen človek
hombre de pro(vecho) pravičen, pošten, zanesljiv človek
hombre público politik
mal hombre hudoben, slab človek
de hombre a hombre med štirimi očmi
hay hombre que so ljudje, ki
hacerse hombre stopiti v moška leta
ser mucho hombre biti cel (popoln) mož
ser muy hombre neustrašen biti
¡hombre! za božjo voljo! česa ne poveste! neverjetno! no, to ste Vi?
¡hombre! dragi moj!
¡sí, hombre! seveda! naravno!
¡vamos hombre! kaj pa misliš! ni govora o tem! le pogum!
hombre prevenido vale por dos previdnost je mati modrosti
coro de hombres moški pevski zbor

hombro moški spol rama, pleče

al hombro na plečih, na ramenih
arrimar el hombro truditi se, prizadevati si
echar(se) al hombro a/c nekaj nase vzeti
mirar a uno por encima del hombro prezirati koga
encogerse de hombros skomizgniti (z rameni)
llevar (sacar) a hombros na ramenih nositi

homō -inis, m (morda sor. s humus, prim.: hominem appellari, quia sit humo natus Q.; stlat. hemō in homō -ōnis [odkoder homun-culus iz *homon-culus], stlat. dat. sg. heminī; prim. osk. humuns = lat. homines, umbr. homonus = lat. hominibus, lat. nēmō [iz *nehemo], hūmānus)

1. človek, mož (vir v naspr. s femina je mož, poseb. glede na moč in srčnost), v pl. ljudje, (du. človeka)
a) z raznim naspr.: mi homo et mea mulier Pl., deos hominesque testamur S., divûm pater atque hominum rex V., qui res hominumque deûmque regis V., qui teneant, hominesne feraene, quaerit V., hominum rerumque potestas V., feminam configuravit ad ipsius hominis effigiem Lact.
b) brez izraženega naspr.: h. adulescens ali adulescentulus Kom. mlad (neizkušen, lahkomiseln) človek (mož), h. senex Kom. star (preudaren) mož, h. nemo Ter. ali nemo h. Ci. živa duša ne, genus hominum Ci. človeški rod, človeštvo, post hominum memoriam Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, cum inter homines esset Ci. za živih dni, za svojega življenja, is homo, qui … numquam inter homines fuerit Ci. ki ni nikdar občeval z ljudmi, ki ni bil nikdar med ljudmi, inter homines agere (esse Dig.) desinere T. = umreti, hominem ex homine tollere Ci. človeku človeško dostojanstvo vzeti, razčlovečiti ga, paucorum (perpaucorum Ter.) hominum (est) H. je le za malokatere ljudi, je le malokaterim dostopen, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško, zveni nadčloveško; pesn.: hominem exuere O. „človeka sleči“ = znebiti se človeške podobe; o ženskah: quid hoc sit hominis? Pl. (o Alkmeni), omnes homines (= meretrices) ad suum quaestum callent Pl., lac hominis Plin., hominem toto sibi cedere pectore iussit Lucan.; occ. slaboten ali zmotljiv človek, nepopolno bitje: homo sum: humani nil a me alienum puto Ter., fateor me saepe peccasse; homo sum Ci., quia homo est Ci., nemo non nostrum peccat, homines sumus, non dei Petr., summi enim sunt (Demosthenes et Horatius), homines tamen Q. vzornika, a vendar slabotna (zmotljiva) človeka, homo sum Plin. iun.

2. človek, mož, v pl. ljudje (značilnosti ali lastnosti človeškega rodu glede na družbene ali socialne razmere (rojstvo, domovina, narodnost, status, položaj, razumnost idr.)): h. plebeius Ci. plebejec, h. novus (gl. novus), Chilo, h. equestris ordinis honestissimus Ci., homines in Sicilia Ci., homo ingeniosissimus M. Cato Ci., homines illustres, homines doctissimi Ci., h. factiosus N., homines omnium ordinum N., litteras ad eum per homines fideles mittit S.; v zvezah kakor homo Thermitanus Ci., Thebanus N., Romanus Ci., N. fr., homines Romani, Graeci Ci., Galli, barbari C. lat. adj. slovenimo s subst., subst. homo pa ne prevajamo, torej: Termitanec, Tebanec, Rimljan, Rimljani, Grki, Galci, barbari. occ.
a) pravi mož, razumen —, značajen mož, možak, korenjak, mož beseda, mož izbranega okusa, — z občutkom za lepo(to): si homo esset, illum potius legeret Ci. ko bi imel zdrav človeški razum, eum nihil hominis esse Ci. da je človek brez odličnih vrlin, da ni nič posebnega, si vis homo esse, recipe te ad nos Ci. mož beseda, homines visi sumus Ci. izkazali smo se može, virum te putabo, hominem non putabo Ci. hvalim pač lahko tvojo potrpežljivost, ne pa tvojega okusa; o ženski = razumno človeško bitje: eius feminae ea stultitia est, ut eam nemo hominem adpellare possit Ci.
b) zaničlj. ali v slabem pomenu: h. servus Ter. suženjska duša, monstrum hominis Ter. človeška pošast = ostuden človek, ostudnež, odium hominis Ci. mrzek —, oduren človek, odurnež, h. contemptus et abiectus Ci., ut ille homo religioni suae pecuniam anteponeret Ci., hic fiunt homines Iuv. malopridni ljudje.

3. occ.
a) a) hlapec, suženj, v pl. domači —, hišni (ljudje), sužnji: homo Quintii Ci., certum hominem ad eum mittas N., arcesse homines Pl., comparasti ad lecticam homines Cat. b) v pl. svojci, hišni očetje s svojci: a tuis hominibus abesse Ci. ep., in colonias deducti sunt treceni homines očetje s svojimi družinami L., homines vestri ac rusticani Cod. Th., conductores hominesve Augustissimae domus Cod. Th. pripadniki.
b) v pl. prebivalci: nec urbi nec hominibus L.
c) v pl. pešaki, pehota: capti homines equitesque C., cum triginta milibus hominum et quattuor milibus equitum L.
č) ultra hominem, — homines ali supra homines nad človeško naravo: ultra hominem efferatus, ultra homines se efferens, augendi regni cupiditate supra homines flagrans Amm.
d) z oslabljenim pomenom se homo rabi izraziteje nam. kakega pron. (is, ille, hic) o človeku, o katerem se ravno govori = on(i), ta: valde hominem (= eum) diligo Ci., nosti os hominis (= eius) Ci., ego autem tantum esse in homine (= in eo, in illo) sceleris … numquam putavi Ci., homo (= is) obstupuit hominis improbi dicto Ci., persuasit homini (= ei) N., quod in homine (= in eo) fidem videbat N., aut insanit homo (= is) aut versus facit H.; tako tudi: tibi erunt parata verba, huic homini (= mihi) verbera Ter., haberes magnum adiutorem, … hunc hominem (= me) velles si tradere H.

4. meton. moška plodilna zmožnost, plodnost: istud quod digitis … perdis, homo est Mart.

Opomba: Pl. ima pogosto: hŏmŏ.