Franja

híšica casita f , casilla f

pasja hišica casilla del perro; perrera f
vremenska hišica higroscopio m
vrtna hišica pabellón m

hitróst (-i) f

1. velocità:
hitrost vetra, zvoka velocità del vento, del suono
svetlobna hitrost velocità della luce
nadzvočna hitrost velocità supersonica
maksimalna, povprečna hitrost velocità massima, media
ekonomična hitrost velocità economica
astr. ubežna hitrost velocità di evasione, di fuga
vrtilna hitrost velocità di rotazione

2. žarg. avt. marcia

3. (lastnost, značilnost hitrega) rapidità

hláče (dolge) pantalón m ; (kratke) calzón m

damske hlače pantalón de señora
jahalne hlače pantalón de montar
hlače kavbojke pantalón vaquero, pantalón tejano
smučarske hlače pantalón de esquiar
(dolge) spodnje (moške) hlače calzoncillos m pl (largos)
telovadne hlače calzón de gimnasta
nositi hlače (fig) llevar los pantalones
srce mu je padlo v hlače (fig) se le cayeron las alas del corazón

hlačnica samostalnik
(del oblačila) ▸ nadrágszár, szár

hòd (hóda) m (hoja) cammino; andatura; vet. andatura lenta;
zibati se v hodu avere un'andatura dondolante, andar dondoloni
do vrha gore je ura hoda la vetta è a un'ora di cammino
strojn. hod bata corsa del pistone
strojn. mrtvi hod marcia in folle

hogar moški spol ognjišče; dom

hogar de estudiantes študentovski dom
médico del hogar hišni zdravnik (knjiga)

hója¹ marcha f , andar m , modo m de andar

hoja na Triglav ascensión f del Triglav
dve uri hoje dos horas de marcha
ponosna hoja paso m altivo
imeti težko hojo cargar el paso; (tekmovalna) pedestrismo m

hombre moški spol človek; mož, moški; soprog; dečko

hombre al agua izgubljen človek (ki ga ni moči rešiti)
hombre de bien poštenjak
hombre de calidad ugledna oseba
hombre de(l) campo deželan
hombre de categoría cenjena osebnost
hombre de (alto) copete mož visokega rodu
hombre del día junak dneva; gospod po modi
hombre de edad prileten mož
hombre de Estado državnik, dvorjan, politik
hombre de estofa ugleden človek
hombre estrafalario posebnež, čudak
hombre de fondos bogataš
hombre hecho odrasel, izkušen človek
hombre honrado poštenjak
hombre de letras književnik
hombre de mar pomorščak
hombre mayor starejši človek
hombre mosca plezalec po pročeljih
hombre de mundo svetovnjak
hombre de negocios posloven človek, trgovec
hombre de nieve sneženi mož, snežak
hombre de pelo en pecho neustrašen človek
hombre de pro(vecho) pravičen, pošten, zanesljiv človek
hombre público politik
mal hombre hudoben, slab človek
de hombre a hombre med štirimi očmi
hay hombre que so ljudje, ki
hacerse hombre stopiti v moška leta
ser mucho hombre biti cel (popoln) mož
ser muy hombre neustrašen biti
¡hombre! za božjo voljo! česa ne poveste! neverjetno! no, to ste Vi?
¡hombre! dragi moj!
¡sí, hombre! seveda! naravno!
¡vamos hombre! kaj pa misliš! ni govora o tem! le pogum!
hombre prevenido vale por dos previdnost je mati modrosti
coro de hombres moški pevski zbor

hombro moški spol rama, pleče

al hombro na plečih, na ramenih
arrimar el hombro truditi se, prizadevati si
echar(se) al hombro a/c nekaj nase vzeti
mirar a uno por encima del hombro prezirati koga
encogerse de hombros skomizgniti (z rameni)
llevar (sacar) a hombros na ramenih nositi

hostīlis -e, adv. hostīliter (hostis)

1.
a) sovražen = sovražnikov ali sovražnikov (gen. pl.): insidiae Pl., terra Ci., expugnatio Ci. osvojitev (vojaškega) sovražnika, condiciones Ci. s sovražniki dogovorjene, — sklenjene, bella Ci. s tujimi sovražniki, facta Ci., metus S. strah pred sovražnikom, cadavera S., arma V., naves H., domus (naspr. pacata) L., agmen O., exercitus Vell., T., acies T., rapinae Lucan.; subst. n: in hostili (= in hostili agro) Vell. na sovražn(ikov)em ozemlju; v pl.: qui medius inter pacata et hostilia fluit, Danubius et Rhenus Sen. ph. med prijateljsko in sovražno deželo.
b) (kot drobogledski t. t.): pars Lucan. del jeter in drugega drobovja, ki se nanaša na sovražnika.

2. sovražen = sovražniški, sovražljiv: animus, odium Ci., cives Rom. hostilem in modum cruciati sunt Ci. kakor vojni sovražniki, hostile quid S. kaj sovražnega, kaka sovražnost, omnia hostilia esse L., ipsa quies (Hannibalis) hostilis imperio nostro fuit Val. Max., adversus suos hostilis Sen. ph., hostiles spiritus induisse T., quid ille fecit hostiliter Ci., pleraque loca hostiliter cum equitatu accedere S., hostiliter in fines Romanos incursionem facit L., agrum circa hostiliter depopulari L., hostiliter diripere L., Suet., sternit hostiliter omne armentum O.; subst. hostīlia -ium, n sovražne reči, sovražna dejanja, sovražnosti: hostilia facere S., h. audere, pati L., h. coeptare, accipere, resumere T., loqui T. sovražno govoriti.

hotélski de(l) hotel

hotelski boy, paž botones m
hotelski račun cuenta f del hotel
hotelski soba habitación f (de hotel)
hotelski strežaj mozo m de hotel
hotelski tat rata f de hotel
hotelski uslužbenec empleado m de hotel
hotelski receptor encargado m de la recepción; recepcionista m
hotelska veža hall m del hotel

*hotte [ɔt] féminin naramni koš

hotte (de cheminée) spodnji del kaminskega dimnika
hotte de vigneron brenta

hrám (-a) m

1. nareč. (zidanica) cantina (nella vigna)

2. nareč. (kašča, shramba) granaio, deposito

3. nareč. casa (rustica)

4. tempio di Dio; knjiž. (svetišče) tempio; star.
božji hram chiesa
ekst. hram učenosti tempio del sapere, scuola

hrána (-e) f

1. cibo, nutrimento, alimento; vitto; piatto;
rastlinska, živalska hrana nutrimento vegetale, animale
kuhana, surova hrana cibo cotto, crudo
dietna, izdatna, kalorična hrana cibo dietetico, abbondante, calorico
domača, gostinska hrana cucina casalinga, di trattoria
najljubša hrana il piatto preferito
suha, topla hrana piatto freddo, caldo
pension, kjer imajo hrano in stanovanje una pensione con (assicurato) vitto e alloggio

2. pren. nutrimento, cibo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti na hrani v gostilni mangiare in trattoria
imeti koga na hrani tenere uno a pensione
poskrbeti za duševno hrano ljudi aver cura del nutrimento spirituale del prossimo
biol., kem. beljakovinska hrana alimento proteico
pren. topovska hrana carne da cannone

hranílen² (-lna -o) adj. nutriente, nutritivo:
hranilna vrednost mleka valore nutritivo del latte
hranilne snovi sostanze nutrienti
kozm. hranilna krema crema per la pelle
bot. hranilno tkivo tessuto nutritivo

hrb|et moški spol (-ta …) anatomija, živalstvo, zoologija, geografija der Rücken; (hrbtni del) die Rückenpartie; kos mesa: das Rückenstück; lovstvo der Ziemer
gradbeništvo, arhitektura oslovski hrbet der Kielbogen, Karniesbogen
-rücken (gorski Bergrücken, Gebirgsrücken, jezika Zungenrücken, nosu Nasenrücken, noža Messerrücken, jelenji Hirschrücken, knjižni Buchrücken, konjski Pferderücken, oslov Eselsrücken, snežni Schneerücken, srnin Rehrücken, terena Geländerücken)
… hrbta/… za hrbet Rücken-
(kritje die Rückendeckung, širina die Rückenbreite, naslonjalo za hrbet die Rückenlehne, opora die Rückenstütze, bolečina v hrbtu der Rückenschmerz)
šport doskok na hrbet die Schulterlandung
nož v hrbet figurativno der Dolchstoß
imeti veter v hrbet den Wind im Rücken haben (tudi figurativno)
kazati komu hrbet (jemandem) den Rücken zukehren
kriti komu hrbet (jemandem) den Rücken decken/[freihalten] frei halten
obrniti hrbet komu/čemu (jemandem/einer Sache) den Rücken kehren, sich abwenden von
upogibati hrbet einen krummen Rücken machen, kot mačka: einen Katzenbuckel machen
skočiti v hrbet komu (jemandem) in den Rücken fallen
spreleteti (mrzlo) po hrbtu (kalt) über den Rücken laufen
za hrbtom hinter dem Rücken
bogu za hrbtom am Arsch der Welt, wo sich die Füchse gute Nacht sagen

hŕbet (-bta) m

1. schiena, dorso; (živalski) groppa:
upogniti, zravnati hrbet curvare, raddrizzare la schiena
hrbet ga boli ha mal di schiena
raven, sključen, širok hrbet schiena dritta, curva, larga
telečji hrbet schiena di vitello
plavati na hrbtu nuotare sul dorso

2. (zgornji del predmeta, stvari) dorso; verso, retro; ekst. spalle:
hrbet roke il dorso della mano
hrbet menice il verso dell'assegno
hrbet strani il verso, il retro del foglio
hrbet noža la costa della lama
napasti sovražnika v hrbet attaccare il nemico alle spalle

3. (del knjige) costa

4. (izbokli del vala, greben) cresta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. obrniti, pokazati komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. komu ustrojiti hrbet accarezzare le spalle a qcn., caricare di botte qcn., rompere a qcn. il filo della schiena
dobiti jih po hrbtu buscarle
naprtiti si kaj na hrbet addossarsi qcs., sobbarcarsi a qcs.
pren. imeti križe na hrbtu avere molti anni sul groppone
pren. zavarovati si hrbet guardarsi alle spalle
pren. plezati po hrbtih drugih essere un arrampicatore sociale
biti komu neprestano za hrbtom essere alle costole di qcn.
smejati se za nekoga hrbtom ridere alle spalle di qcn.
pren. komu zasaditi nož v hrbet pugnalare qcn. alle spalle
spreleteti po hrbtu sentire un brivido lungo il filo della schiena
pren. živeti bogu za hrbton stare a casa del diavolo
geogr. gorski hrbet schiena (montana)
anat., lingv. hrbet jezika dorso della lingua
anat. nosni hrbet dorso del naso
podmorski hrbet dorsale suboceanica

hrbtenjača samostalnik
anatomija (del telesa) ▸ gerincvelőPovezane iztočnice: podaljšana hrbtenjača

hrbtíšče (-a) n

1. schiena, dorso; groppa:
hrbtišče stola schienale, dorsale, spalliera del sedile

2. nareč. schiena, schienale (di maiale)

hrbtn|i (-a, -o) Rücken-, (zadnji) Rück- (del der Rückenteil, izrez Rückenausschnitt, šiv die Rückennaht, veter der Rückenwind, stran die Rückseite, lega die Rückenlage, lupina die Rückenschale, mišica der Rückenmuskel, plavut die Rückenflosse, stran die Rückenseite, Rückseite, stena die Rückwand); živalstvo, zoologija, anatomija (dorzalni) dorsal, Rücken-
hrbtna stran der Rücken, živalstvo, zoologija zadka: der Hinterleibsrücken