Franja

Zadetki iskanja

  • turn up prehodni glagol
    obrniti navzgor, dvigniti (kvišku); zavihati (navzgor); prekopati, izkopati, prinesti na dan; najti besedo v slovarju; odkriti (karte); močneje odviti (pipo, plin, radio)
    sleng opustiti, zapustiti, na klin obesiti (posel, službo)
    pogovorno izzvati gnus, stud, slabost
    navtika poklicati (moštvo) na krov
    neprehodni glagol
    obrniti se, zavihati se navzgor; (nenadoma) priti, pojaviti se, priti na dan; dogoditi se, primeriti se, nastopiti, vmes priti; nastati, izkazati se za

    they turned up a buried treasure (a skeleton) in that field Nna oni njivi so izkopali zakopan zaklad (okostnjak)
    to turn up one's sleeves zavihati si rokave
    to turn up one's nose at s.th. figurativno (za)vihati nos nad čim, namrdniti se ob čem
    his nose turned up at my suggestion nos se mu je zavihal ob mojem predlogu
    the sight of it turns me up pogled na to mi zbudi gnus
    the smell nearly turn uped me up zaradi smradu sem začel skoraj bruhati
    he always turns up when nobody expects it vedno se pojavi, kadar tega nikdo ne pričakuje
    at what time did he turn up? obklej se je prikazal (pojavil, prišel)?
    to turn up like a bad penny (o osebi); figurativno neprestano se pojavljati, prihajati na površje
    to turn up one's toes figurativno umreti
    to wait for s.th. to turn up čakati (na to), da se nekaj zgodi
  • unterbieten* einen Preis: ponuditi nižjo ceno; einen Rekord, eine Zeit: izboljšati; das ist kaum zu unterbieten slabšega si skoraj ni mogoče predstavljati
  • úpanje hope; hopefulness; expectation; expectancy; anticipation; (bright) prospect

    goljufivo, varljivo úpanje false hope(s)
    prazno úpanje vain hope
    zadnje (skoraj neuresničljivo) úpanje forlorn hope, figurativno (zanesljivo) sheet anchor
    brez úpanja hopeless, past (all) hope
    poln úpanja full of hope, hopeful
    niti trohice úpanja not a glimmer of hope, (pogovorno) not the ghost of a chance, not a dog's (ali an earthly) chance
    Rt Dobrega Upanja the Cape of Good Hope
    žarek úpanja a ray (ali a gleam) of hope
    úpanje, da bo prišel there is (some) hope that he will come, it is hoped he will come, hopefully he will come
    zanj ni več úpanja he is past hope
    nobenega úpanja ni bilo, da bi on prišel there was no prospect of his coming
    on je moje zadnje úpanje he is my last hope, he is my only remaining hope
    dajati komu úpanje to hold out hope to someone
    dajati mnogo úpanja to promise well, to be very promising
    gojiti úpanje to cherish (ali to entertain) a (ali the) hope
    imeti malo úpanja, da... to hope against hope that...
    imam le slabo, šibko úpanje I have only a faint hope
    nobenega úpanja več ne imeti to be out of hope, to have no hope left
    imeti úpanje to stand a chance
    nikoli ne izgubljaj úpanja! (= ne obupaj!) never say die!
    opustiti vsako úpanje to abandon hope, to give up every hope
    oklepati se úpanja to cling to hope (ali one's hopes)
    preseči úpanja to exceed hopes
    prevarati koga v úpanju to frustrate someone's hopes
    razočarati koga v úpanju to disappoint someone, to frustrate someone
    moje úpanje se ni uresničilo my hopes have not been realized
    upati brez úpanja zmage to hope against hope
    vdajati se úpanju, da... to allow oneself the hope of..., to hope for..., to be in hopes that...
    komu vsako úpanje vzeti to deprive someone of all hope
    vzeti komu úpanje to dampen someone's hopes
    zbujati úpanje to give (ali to inspire) hope, to raise expectations, to provide grounds for hope
    zbujati komu úpanje to raise hopes in someone
    zbujati prazno úpanje to raise false hopes
    živeti v úpanju za, za... to live in hopes of (kaj something)
    malo úpanja je ostalo (ostaja) there is little hope left
  • vaecordia (vēcordia) -ae, f (vae, vē in cor)

    1. slaba vest: in facie vultuque vaecordia inerat S.

    2. brezumnost, blaznost, norost, ponorelost, skoraj blazna besnost, nesmiselnost, brez(s)miselnost, nespamet(nost) ipd.: Ter., Iust. idr., quae te vaecordia pulsat? O., formidine quasi vaecordiā vexari S., plurima vaecordia constantiam exemerat T.

    3. neumnost, slaboumnost, omejenost, topoglavost: hostes Mario vaecordiam obiectare S., uxor iniecit carminibus vaecordiam marito T. je spravila moža ob pamet, homo immani vaecordiā Gell.
  • veces množina

    a (las) veces včasih
    diez veces más desetkrat več
    algunas veces včasih
    más veces večkrat, pogosto
    las más (de las) veces najčešče; skoraj vedno
    la mayoría de las veces v večini primerov
    muchas veces mnogokrat, večkrat
    pocas (ali raras) veces redko
    ¿cuántas veces? kolikokrat?
    todas las veces que kakor hitro, brž ko; vedno, kadar
    hacer las veces de zastopati, nadomestovati koga
    veces hay en que miente včasih tudi laže
    ¡las veces que se le tengo dicho! kolikokrat sem mu to že rekel!
    quien da luego (ali primero), da dos veces kdor hitro da, dvakrat da
  • védno always; every time, at all times; ZDA all the time; ever; pesniško aye, ay

    skoraj védno nine times out of ten, as often as not
    še védno still; as yet
    za védno for ever, for good, for good and all
    enkrat za védno (vselej) once (and) for all
    védno več more and more
    védno hitreje faster and faster
    védno večji bigger and bigger
    še védno ne not yet
    za védno zapustiti to leave for good
    še védno ga ni he hasn't arrived yet
    védno je bilo tako it was ever thus
    poslovila sta se za védno they bade each other farewell for ever
    védno in védno se vra-, čati to keep coming back
    védno naravnost (naprej)! keep straight ahead!
  • veka samostalnik
    ponavadi v množini (kožna guba) ▸ szemhéj
    očesne veke ▸ szemhéjak
    povešene veke ▸ lógó szemhéjak
    priprte veke ▸ résnyire hunyt szemhéjak
    otekle veke ▸ dagadt szemhéjak
    zabuhle veke ▸ felduzzadt szemhéjak
    zaprte veke ▸ lecsukott szemhéjak, lehunyt szemhéjak
    vnetje vek ▸ szemhéjgyulladás
    Oči so jih pekle, veke so jim skoraj gorele. ▸ Égtek a szemei, a szemhéjai majdhogynem lángra gyulladtak.
    Kar naenkrat pa so se mamine veke odprle. ▸ Anya szemhéjai azonban egyszerre csak kinyíltak.
    Povezane iztočnice: senčilo za veke, spodnja veka, zgornja veka
  • veljáti (-ám) imperf.

    1. essere in vigore; datare:
    predpis velja od novega leta la norma è in vigore dal primo dell'anno

    2. essere valido, valere:
    vozovnica velja en dan il biglietto è valido un giorno

    3. costare:
    koliko velja? quanto costa?
    naj velja, kar hoče! costi quel che costi!

    4. (biti upoštevan, uporabljan) contare:
    velja samo dokaz conta soltanto la prova

    5. (biti v skladu z resničnostjo, držati) valere:
    povedano velja tudi za nas ciò che è stato detto vale anche per noi
    vremenske napovedi malokdaj veljajo le previsioni del tempo valgono di rado

    6. veljati za essere considerato, passare per:
    ta beseda velja za nedostojno la parola è considerata sconcia
    veljati za poštenega človeka passare per galantuomo

    7. veljati komu (biti namenjen komu) essere rivolto:
    opozorilo velja nam l'ammonimento è rivolto a noi
    vsem naj velja moja iskrena zahvala a tutti il mio più sincero ringraziamento

    8. impers. (z nedoločnikom) meritare:
    to zanimivost velja videti un'attrattiva che merita vedere
    velja omeniti, poudariti va menzionato, va rilevato che
    korajža velja! coraggio!, forza!
    neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje l'imprudenza gli costava quasi la vita
    se vidiva zvečer? Velja ci si vede stasera? D'accordo
  • venir* priti, prihajati; voziti se, potovati; pojaviti se; izvirati iz, nastati; zgoditi se; uspevati, rasti; spodobiti se

    venir bien pristati (obleka)
    no me viene to mi ni prav
    viene borracho čisto pijan je
    la República por venir bodoča republika
    verlas venir (pop) biti strasten kvartopirec
    hacer venir dati poklicati (prinesti); povabiti
    viene en el diario je v časopisu
    ni va ni viene (fig) čisto neodločen je
    al venir él ob njegovem prihodu
    venga lo que viniere naj pride, kar hoče; na vsak način
    ir y venir sem in tja hoditi, sprehajati se
    ¡ven acá! pridi sem! poslušaj!
    ¡venga! pridite sem! sem s tem! no prav! zaradi mene!
    ¡venga esta carta! daj mi to pismo!
    ¡venga esa mano! udari (sezi) v roko! daj roko!
    venir a: venir al mundo na svet priti
    le diré lo que viene al caso mu bom že povedal, kar mu gre; fig mu bom odkrito povedal
    ¡vengamos al caso! preidimo k stvari!
    hacer venir al suelo na tla vreči
    vino a ello gustoso rade volje je pristal na to
    venir a menos zmanjšati se, upadati, pojemati; propasti
    por fin vino a conseguirlo končno je to dosegel
    viene a ser lo mismo to je (skoraj) isto, to je vseeno
    vino a verme bil je pri meni, obiskal me je
    venir con: ¡no me vengas con bromas! pustimo šale! z menoj ni šale!
    viene con él (on) pride z njim; on je na njegovi strani
    venir de: de ello viene iz tega sledi
    venir de hacer pravkar napraviti
    venir en: venir en ayuda priti na pomoč
    no me viene en gana to mi ne pade v glavo, ni govora!
    cuando le venga en gana kadar se Vam bo ljubilo
    vino en declarar que končno je izjavil, da
    vengo por V. prihajam zaradi Vas; prihajam po Vas
    ¡venga por acá! pridite semkaj!
    venir haciendo a/c (že dalj časa) nekaj delati
    venir corriendo priteči
    venir volando prileteti
    viene cansado utrujen je
    vengo herido ranjen sem
    venir molido do smrti sem utrujen
    eso me viene clavado (fig) to mi pride kot poklicano (kot nalašč); pristoji mi kot ulito
    venir rodado priti kot poklicano (kot nalašč)
    venirse priti, iti; vzhajati, zavreti (mošt)
    venirse a alg. napasti koga
    venirse a tierra, venirse abajo zrušiti se, sesesti se
    la sala se venía abajo (fig) dvorana je bobnela od viharnega odobravanja
    venirse a buenas prijateljsko se poravnati (pobotati)
    venirse cayendo (durmiendo) skoraj pasti (skoraj zaspati)
  • verge1 [və:dž] samostalnik
    rob, kraj, meja (tudi figurativno)
    travnati obrobek ali pas (grede, lehe, ceste); palica, žezlo (kot znak časti)
    tehnično majhno vreteno; rob opeke, ki štrli iznad strešnega slemena
    zgodovina območje, pristojnost

    on the verge of čisto na robu, za prst od
    on the verge of ruin, of a new war na robu propada, nove vojne
    he is on the verge of fifty on je že blizu 50 let star
    he was on the verge of betraying the secret skoraj je izdal tajnost
  • ves vsa, vse all; whole; entire; total; complete

    mi vsi all of us
    vse, razen... all but...
    vsa Slovenija all Slovenia
    vsa dežela the whole country
    po vsej Angliji all over England
    vsa Evropa all Europe, the whole of Europe
    po vsem svetu all over the world
    na vseh straneh on all sides
    vsa družba the whole (ali all the) company
    vsa moja družina je tu all my family are here
    (skozi) ves dan all day long, the whole day long
    vsi in vsak all and sundry
    vse moje življenje all my life
    v vseh ozirih in all respects
    po vseh štirih on all fours
    vse mogoče all sorts, all kinds (of)
    za ves svet ne not for all the world
    z vso (možno) hitrostjo with all speed
    vse mesto je bilo tam the whole town was there
    vse je zaman it is all in vain, it is all to no avail
    to je vse, kar lahko storim zate that's all I can do for you
    vsi trije so krivi they are all three guilty
    delati vso noč to work all night
    preživeli smo skoraj ves julij na deželi we spent nearly the whole of July in the country
    biti ves iz sebe od jeze to be beside oneself with fury
    on je vse prej kot pošten he is anything but honest
    hiša je vsa iz kamna the house is entirely of stone
    to je vse, kar lahko rečem that is all I can say
    prebral sem vso knjigo I have read the book from cover to cover
    pripravljeni smo storiti vse zanj we are ready to do anything for him
    razpravljati o vsem mogočem, samo ne o politiki to discuss anything but politics
    tresti se po vsem telesu to tremble all over
    ne delaj si skrbi, vse se bo uredilo! don't worry, it'll be all right!
  • vès, vsà, vsè tout, entier, total

    ves kruh tout le pain
    vse mesto toute la ville, la ville entière
    ves Pariz tout Paris
    ves svet le monde entier
    vsa Jugoslavija toute la Yougoslavie, la Yougoslavie entière
    ves (božji) dan toute la (sainte) journée
    vso noč nisem zatisnil očesa je n'ai pas fermé l'œil de toute la nuit
    vse dni tous les jours
    ves čas tout le temps
    iz vsega srca de tout (mon) cœur
    mi vsi nous tous
    skoraj vsi presque tous, la presque totalité
    kljub vsemu malgré tout
    biti ves iz sebe être hors de soi, être déchaîné, (od veselja) être transporté de joie
  • vicino

    A) agg.

    1. bližen, soseden:
    case vicine sosedne hiše
    parente vicino pren. bližnji sorodnik
    stati vicini sosedne države

    2. bližen, ki je blizu:
    essere vicino a partire pripravljati se na odhod
    essere vicino ai quaranta biti blizu štiridesetim letom

    3. pren. soroden, podoben

    B) m (f -na) sosed, soseda:
    essere in buoni, cattivi rapporti coi vicini biti v dobrih, slabih odnosih s sosedi

    C) avv. blizu, poleg:
    da vicino od blizu, pren. dobro, natančno, podrobno:
    conoscere qcn., qcs. da vicino koga, kaj dobro poznati
    farsi vicino približevati se

    Č) prep. vicino a

    1. zraven, blizu:
    ci sono andato vicino pren. malo je manjkalo (do česa), skoraj bi bil...

    2. pri:
    vicino a Gorizia pri Gorici
  • violent [váiələnt] pridevnik (violently prislov)
    silovit, violenten, silen, močan, hud; neobrzdan, nepotrpežljiv, surov, divji, besen, nasilen, uničevalen

    violent death nasilna, nenaravna smrt
    violent measures nasilne mere (ukrepi)
    violent blow silovit udarec
    violent pain silovita, huda bolečina
    a violent temper razdražljiv, divji temperament
    violent wind silovit veter
    a violent presumption pravno domneva, ki temelji na skoraj končnem, sklepnem dokazu
    to lay hands on s.o. delati, storiti komu silo
    to lay hands on o.s. poskusiti samomor
  • vorāgō -inis, f (vorāre)

    1. (na suhem) žrelo, brezno (brezdno), prepad, soteska, (skoraj) brezdanja, vse požirajoča glob(oč)ina: forum medium ferme specu vasto conlapsum … dicitur neque eam voraginem coniectu terrae … expleri potuisse L., voragines lacunasque Cu., currus inluvie ac voraginibus haerebant Cu. v grezi, globoki kakor prepad = v blatu, globokem kakor prepad, ingens vorago aperit fauces V.

    2. (v vodi) vrtinec, krnica, tolmun, „cmrk“, (starejše smrk, suček), vodna troba, vodna vrtavka, vrtulja, glob(oč)ina: Cat. idr., submersus equus voraginibus Ci., per praealtas fluvii ac profundas voragines L., turbidus hic caeno vastaque voragine gurges aestuat V. neizmerne globine; pren.: explicet se Cotta, si potest, ex hac voragine Lact.

    3. metaf. žrelo, brezno, prepad: ventris O., vitiorum Ci., avaritia … manifestae praedae avidissima vorago Val. Max., mensarum voragines Amm. požrešnost (požreševanje) pri pojedinah; o osebah: gurges ac vorago patrimoni Ci. zapijalec (žlampač) in požiralec, vos, geminae voragines … rei publicae Ci. požiralca, pogubitelja.
  • vsákokrat every time

    ravnali bomo vsákokrat po okoliščinah we shall always act according to circumstances
    skoraj vsákokrat nine times out of ten
  • vzpénjati se (-am se) | vzpéti se (vzpnèm se) imperf., perf. refl.

    1. salire; montare; aer. prendere quota:
    vzpenjati se na hrib salire sul monte
    vzpenjati se na drevo montare sull'albero
    letalo se je vzpenjalo skoraj navpično l'aereo saliva, prendeva quota quasi perpendicolarmente

    2. (dvigati se, dvigniti se) impennarsi, inalberarsi:
    konj se vzpne in zarezgeta il cavallo si impenna e manda un nitrito

    3. (rasti, zrasti navzgor) arrampicarsi:
    po zidu se vzpenja bršljan l'edera si arrampica sul muro

    4. pren. (dosegati, doseči višjo stopnjo) progredire, crescere, salire:
    gospodarstvo se hitro vzpenja un'economia che progredisce rapidamente
    vzpeti se po družbeni lestvici salire nella gerarchia sociale

    5. (dvigati se) innalzarsi; pren. slanciarsi, svettare:
    nad reko se vzpenja hrib sopra il fiume si innalza un monte
    pren. vrhovi dreves se vzpenjajo proti nebu le cime degli alberi si slanciano verso il cielo

    6. pren. salire:
    sonce se je vzpelo v zenit il sole è allo zenit
    napetost drame se naglo vzpenja la tensione drammatica sale rapidamente
    zvoki so se ubrano vzpenjali in spuščali i suoni salivano e scendevano armoniosi
  • way1 [wéi] samostalnik
    pot, cesta, steza; proga; prehod; stran, smer
    navtika kurz

    way in vhod
    way out izhod; prehojena pot; pot ali oddaljenost, ki jo je treba prehoditi; dalja, del poti ali potovanja; prosta pot, prostor; figurativno priložnost, prilika, možnost, izhod; napredovanje, napredek, razvoj; pogovorno okolica, stran; figurativno pot, način, sredstvo, postopek, metoda; navada, lastnost, običaj; poklic, stroka, področje dejavnosti; (zdravstveno) stanje, položaj; ozir, pogled, zveza, razmerje, stopnja; navtika, množina grede za spuščanje ladje v vodo, sanke
    a long (ali a great) way off (ali from here) daleč stran od tu
    any way vsekakor, v vsakem primeru
    by way of na poti čez; z namenom, da; zato, da; s pomočjo; zaradi
    by the way mimogrede, spotoma, na poti; sicer; slučajno
    by way of compliment kot kompliment
    in a way nekako, na neki način, ne popolnoma
    in every way v vsakem pogledu (oziru)
    in many ways v mnogih ozirih (pogledih)
    in more ways than one v več kot enem oziru (pogledu)
    in a polite (friendly) way vljudno (prijazno)
    in a small way skromno, brez pretenzij, ponižno
    not by a long way še dolgo ne
    in some (ali several) ways v marsikakem pogledu (oziru)
    one way or another tako ali tako, kakorkoli, nekako
    over the way na drugi strani (poti), čez cesto
    on one's way to na poti k
    no way nikakor ne
    some way or other na ta ali na oni način
    the other way round v obratni smeri, narobe, (ravno) obratno
    under way navtika na poti, na vožnji
    well on one's way v polnem teku
    ways and means pot in način (zlasti kako priti do denarja)
    Ways and Means parlamentarna budžetna komisija
    the way of the world tok, način življenja, ukoreninjen običaj
    the way of the cross religija križev pot
    no way inferior nikakor ne slabši, neznatnejši
    the good old ways dobri, stari običaji
    high way glavna cesta, državna cesta; figurativno običajni način delovanja
    Milky Way rimska cesta (na nebu)
    lion in the way zapreka, motnja (zlasti namišljena, fiktivna)
    permanent way železnica tir, tračnice
    permanent-way man železnica progovni delavec
    nothing out of the way nič posebnega (nenavadnega, izrednega)
    somewhere London way nekje v okolici Londona
    right of way pravica prehoda (čez tuje zemljišče)
    this way please! semkaj, za menoj, prosim!
    this is not in my way to ni moja stroka, s tem se ne bavim
    to ask the (ali one's) way vprašati za pot
    to be in a bad way biti v slabem položaju
    to be in the family way biti noseča, pričakovati otroka
    to be by way of being angry skoraj pobesneti
    to be in s.o.'s way biti komu napoti, motiti koga
    to be under way biti na poti
    the conference was already under way konferenca je bila že v teku
    to be on the way biti na poti, približevati se
    to be in a way pogovorno biti vznemirjen, razburjen
    it is not his way to ni njegova navada
    the furthest way about is the nearest way home najkrajša pot ni vedno najhitrejša
    to clear the way umakniti se s poti, dati prost prehod
    to come by way of Paris priti prek Pariza
    to come (ali to fall) in s.o.'s way srečati koga, naleteti na koga
    to gather way povečati hitrost
    to find one's way znajti se
    to get in the way biti napoti, zapreti pot, ovirati
    to get in the way of s.th. razumeti kaj
    to get out of the way iti s poti, umakniti se (s poti)
    to give way umakniti se, odmakniti se, izogniti se; popuščati, popustiti
    to force one's way izsiliti, utreti si pot
    to go a long way iti daleč
    to go one's way oditi, iti po svoji poti
    to go (ali to take) one's own way iti svojo pot; ravnati, narediti neodvisno od nasvetov drugih
    to go the way of all the earth (of all flesh, of nature) figurativno umreti
    to have it both ways po potrebi si izbrati
    you can't have it both ways ne moreš imeti obojega; figurativno ne more biti volk sit in koza cela
    to have one's own way delati po svoji glavi; doseči to, kar želimo
    if I had my (own) way če bi šlo po mojem
    to live in a great (small) way razkošno (skromno) živeti
    to look the other way stran gledati
    to look s.o.'s way gledati proti komu
    to lose way izgubiti, zmanjšati hitrost
    to lose one's way zaiti, izgubiti se
    to make way napredovati; figurativno prodreti, uspeti
    to make one's own way iti po svoji poti, oditi
    to make the best of one's way iti čim hitreje, pohiteti
    to pave the way for utreti pot za
    to put o.s. out of the way truditi se, da(ja)ti si truda
    to put s.o. out of the way spraviti koga s poti, tajno ubiti koga
    to see a way out videti pot (izhod, neko možnost)
    to stand in the way of s.o. ovirati koga, zastaviti komu pot
    to twist one's way through zvijati se (kot kača) skozi
    to work one's way študirati, preživljati se z delom
    where there's a will there's a way hoteti je moči
  • within2 [wiðín] predlog
    (krajevno) v, znotraj; znotraj meje, v obsegu, ne nad; v dosegu, ne predaleč, ne dljè od

    within the Church v naročju Cerkve
    within the house v hiši, doma
    within the law ne nezakonito
    he is within the reach on ni daleč, do njega je lahko priti
    he is within call je v bližini (da ga lahko pokličemo)
    within sight v vidu, viden
    it is not within my power ni v moji moči
    within my memory kolikor pomnim
    within a bit, within a little skoraj
    within an ace skoraj, malodane
    to be within an ace of s.th. za las čemu uiti
    within the walls med štirimi stenami
    within doors doma
    within my activities v okviru mojih dejavnosti
    within the meaning of the Act znotraj zakona, po zakonu, predvideno po zakonu
    to agree within 20 dinars sporazumeti se z razliko (razen za) 20 dinarjev
    to live within one's income živeti ustrezno svojim dohodkom, ne iznad svojih sredstev
    wheels within wheels komplicirana mašinerija
    within a stone's throw za lučaj, nedaleč, blizu
    he was within a hair's breadth of losing his life za las je manjkalo, da ni prišel ob življenje; (časovno) znotraj, v, v manj kot
    he is within a month as old as I on ni več kot en mesec starejši ali mlajši kot jaz
    within a week of his arrival teden pred ali po njegovem prihodu
    you will have it within two months v roku dveh mescev boste to imeli (dobili)
    within an hour v manj kot eni uri
  • work off prehodni glagol
    obdelati, izdelati; dovršiti
    tisk odtisniti; odpeti se, odvezati se; rešiti se, znebiti se (česa); najti kupce; dati si duška

    to work off one's bad temper stresti svojo slabo voljo (na)
    I work offed off my feet with fatigue noge so mi skoraj odpadle od utrujenosti
    to work off the stiffness by exercise razgibati svoje odrevenele ude