silentium -iī, n (silēns : silēre)
1. (pesn. pogosto v pl.) molčanje, molk, tišina, tihota: Ph., Stat., Amm. idr., haec cum Crassus dixisset, parumper et ipse conticuit et a ceteris silentium fuit Ci. in tudi drugi so molčali, ubi silentium coepit S. ko je nastal molk, ko je bilo vse tiho; silentium facere molčati: fac silentium Pl. tiho bodi, facere fabulae silentium Pl. (gledališko) igro tiho (mirno) gledati, facere silentia longa O. dolgo molčati, silentium fieri iubere Ci. zaukazati tišino (molk, molčanje), tum facta silentia tectis V. je nastal molk, silentio facto L., Petr. ko je vse molčalo, ko je vse obmolknilo, ko je vse potihnilo, ko je bilo vse tiho; toda silentium facere pomeni tudi zaukazati molk (molčanje, tišino), poskrbeti za molk (molčanje, tišino), veleti komu molčati, doseči (poskrbeti), da koga poslušajo: cum silentium classico fecisset L., audita vox una … silentium fecit L., silentium factum per praeconem L. na povelje glasnika je nastala tihota, tum facta silentia linguis V. tedaj se je velelo jezikom molčati, tum Antonius inserens se manipulis, ubi aspectu et auctoritate silentium fecerat T., mea causa causam accipite et date silentium Ter. meni na ljubo (zavoljo mene) molčite (bodite tiho), silentia iubere Lucan., suadere silentia digito O., praestare silentia rebus O., silentium agere de aliquo Ci. ep., Aug. molčati o kom, Albana pubes … silentium tenet L. molči (je molčala), Romana pubes … maestum aliquamdiu silentium obtinuit L. je žalostno še nekoliko časa pomolčala, maestum me intra silentium tenui Plin. iun. žalosten sem trdo molčal, tenuere silentia cuncti O.; toda: silentium inde aliquamdiu tenuit (intr.) L. molk je še … trajal; silentium in aliquo audiendo servare L. molče koga poslušati, pietas nostra silentium rupit Plin. iun., rumpere alta silentia (trd, globok) verbis V. ali silentia voce O. ali Iuppiter hoc iterum sermone silentia rupit O., fer opem furtoque silentia deme O. odtegni tatvino zatajitvi = ne zataji tatvine, Nox et Diana, quae silentium regis, arcana cum fiunt sacra H.; prim. fida silentia sacris V. (o tajnem Kibelinem bogoslužju); zelo pogosto adv. abl. silentio ali cum silentio molče, tiho, ob molku, ob molčanju: aliquid audire magno silentio Ci.; prav tako = pazljivo, pozorno: silentio audiri L. rade volje biti poslušan, cum silentio animum attendite (v starejših izdajah animadvertite) Ter. tiho pazite, dicturus ne sit id Rhodiis an silentio suum (sc. frumentum) quam plurimo venditurus Ci. zamolčavši (zatajivši) posebne okoliščine, silentio plagas ferre Ci., silentio profectus C., silentio ex oppido egressi C., silentio cuncti egrediuntur S. fr., silentio lex perfertur L., silentio patrum edicitur dilectus L. ob molčanju očetov (senatorjev), contumacem animum (sc. nurūs) incusavit magno senatūs pavore ac silentio T., cum silentio ad aliquem convenire L., silentio praeterire, praetervehi Ci. ali transire Ci. ep. ali transmittere aliquem T. ali praetermittere Iust. molče preskočiti, zamolčati, ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v misel, ne vzeti (jemati) v ozir; toda: ut nulla fere pars orationis silentio praeteriretur Ci. brez (pohvalnih) klicev (medklicev, dobroklicev), brez trušča (hrupa); nam. (cum) silentio tudi per silentium: ut agere liceat per silentium Ter., adeste aequo animo per silentium Ter.; metaf. tihota, tišina stvari (pesn. pogosto v pl.): silentio noctis C., noctis silentio L., in silentio noctis C., per (ob) silentium noctis L., silentia noctis Stat., ipsa silentia (sc. noctis) terrent V., multa silentia noctis O., severa silentia noctis Lucr., taciturna silentia (sc. noctis) rumpi Lucr., per amica silentia lunae V. ob ugodni (naklonjeni, prijazni) tihoti mesečine, vidit desolatas agere alta silentia terras O., nactusque silentia ruris O., silentio summoti loci defensi Amm. od tihote = od samote.
2. occ.
a) kot avgurski t.t. tihota = nemotenje, nemotenost, tj. brezhibnost, nenapačnost pri opazovanju predznamenj: Fest., id silentium dicimus in auspiciis, quod omni vitio caret Ci.
b) molčanje, molk ljudi o kom, zamolčanje koga od ljudi, neslavnost, brezslavnost, stanje brez slave (slovesa, ugleda): vel mehercule etiam ut laudem eorum iam prope senescentem, quantum ego possem, ab oblivione hominum atque a silentio vindicarem Ci. rešiti (oteti) brezslavne pozabe, multos e tenebris et silentio protulit Plin. iun. iz brezslavne neznanosti.
3. metaf. tihota = prenehanje, zastoj, brezdelica, brezdelje, brezdelnost, nedejavnost, neaktivnost, nedelovanje, mir, mirovanje: mundus caeli vastus constitit silentio Enn. ap. Macr., silentio opus est, nulla inest paratio Afr. ap. Non., otium et silentium inest Ter., silentium perpetuum iudiciorum ac fori Ci., in foro silentium esse summum causarum atque iuris non ferebant homines moleste Ci., ne vitam silentio transeant veluti pecora S., silentium otiumque inter armatos L., biduum deinde silentium fuit L., ad aetatis terminos per silentium venire T., tribunatūs annum quiete et otio transiit T., idem praeturae tenor et silentium T., quantum distant a morte silentia vitae? Sil.
Zadetki iskanja
- situácija situation; (položaj) position; (okolnosti) circumstances pl; state of affairs
biti kos, dorasel situáciji to be equal to the situation
rešiti situácijo to save the situation
situácija je videti brezupna things pl look desperate
biti v zelo nerodni situáciji to be caught (ali landed) in a very uncomfortable (ali awkward, embarrassing, sticky) situation
situácija se je poslabšala the situation has deteriorated
obvlad(ov)ati situácijo to be master of the situation
zadostiti zahtevam situácije to meet the demands of the situation - situácija situación f
ekonomska (finančna) situacija situación económica (financiera)
pokazati se doraslega situaciji (fig) mostrarse a la altura de la situación (ali de las circunstancias)
rešiti situacijo salvar la situación - skôrajšnji (-a -e) adj.
1. imminente, incombente, prossimo, vicino:
rešiti se skorajšnje pogube salvarsi dalla prossima rovina
2. sollecito, pronto:
želeti komu skorajšnje okrevanje augurare a qcn. una sollecita guarigione
na skorajšnje svidenje! arrivederci presto! - skrivnóst secret; mystery
državna skrivnóst state secret
skrivnósti narave the secrets of nature
velika, huda skrivnóst a dead secret
skrivnósti človeškega srca the secrets of the human heart
to je javna skrivnóst it is an open secret
čuvati, obdržati skrivnóst to keep a secret
nimava nobenih skrivnósti med seboj we have no secrets from each other
mehanika zanj nima skrivnósti mechanics have no secrets for him
biti zavit v skrivnóst to be shrouded in mystery
izdati skrivnóst to betray a secret, (figurativno) to spill the beans
uvesti koga v skrivnóst, izdati komu skrivnóst to let someone into a secret
izbrbljati skrivnóst to let out a secret, (figurativno) to let the cat out of the bag
izvabiti, izvleči skrivnóst iz to worm a secret out of
(raz)rešiti skrivnóst to solve a mystery
pojasniti skrivnóst to clear up a mystery
odkriti skrivnóst to find out a secret
skrivnóst mu je «ušla» he let a secret slip out
vedeti za skrivnóst to be in the secret, (pogovorno) to be in the know - smŕt mort ženski spol , trépas moški spol, pravno décès moški spol
v primeru smrti en cas de mort (ali de décès)
do smrti à mort, à outrance
za življenje in smrt à la vie et à la mort
na smrt žalosten mortellement affligé
bela smrt la mort blanche
črna smrt la peste
junaška (naravna, nasilna, navidezna, prezgodnja, zaradi nesreče) smrt mort héroîque (naturelle, violente, apparente, prématurée, accidentelle)
nagla smrt mort subite (ali soudaine)
oznanilo o smrti avis moški spol, mortuaire, lettre ženski spol de faire-part (ali faire-part moški spol) de décès, annonce ženski spol nécrologique (ali de décès)
slutnja bližnje smrti pressentiment moški spol d'une mort prochaine
na smrt bolan malade à mourir (ali à la mort)
smrti zapisan voué à la mort, marqué par la mort
boriti se s smrtjo lutter avec la mort, être à l'agonie, agoniser
gre za življenje ali smrt il y va de la vie
do smrti mučiti koga tourmenter quelqu'un à mort
na smrt obsoditi condamner à mort
rešiti koga smrti sauver la vie à quelqu'un
do smrti se zgarati se tuer à la besogne (ali au travail), s'échiner
viseti med življenjem in smrtjo être entre la vie et la mort
smrt tiranu! mort au tyran!
smrt fašizmu, svoboda narodu! mort au fascisme, liberté au peuple! - smŕt muerte f ; jur fallecimiento m ; defunción f
do smrti hasta la muerte
v primeru smrti en caso de muerte
oznanilo o smrti anuncio m de defunción
na smrt bolan enfermo de muerte
na smrt žalosten muy afligido, fig con el corazón roto
nenadna (navidezna, junaška, zaradi izkrvavitve, prezgodnja, naravna, nasilna) muerte repentina (aparente, heroica, por hemorragia, prematura, natural, violenta ali a mano airada)
slutnja bližnje, skorajšnje smrti presentimiento m de la muerte próxima
malo pred svojo smrtjo poco antes de morir
po smrti objavljen póstumo
boj za življenje ali smrt lucha f a muerte
za življenje ali smrt a vida o muerte
prinašajoč smrt mortal, fatal, mortífero, deletéreo
dan (obletnica) smrti día m (aniversario m) de la muerte
boriti se s smrtjo agonizar, estar en la agonía
do smrti goniti (divjad) perseguir a muerte, acosar (tudi fig)
tu gre za življenje ali smrt va en ello la vida
iti v smrt ir a la muerte
do smrti mučiti atormentar hasta la muerte
nihati, viseti med življenjem in smrtjo estar (ali hallarse) entre la vida y la muerte
najti smrt hallar la muerte; perecer
na smrt obsoditi condenar (ali sentenciar) a muerte
rešiti koga smrti salvar la vida a alg
umreti naravne smrti morir de muerte natural
umreti nasilne smrti morir de muerte violenta, morir a mano airada
do smrti se zgarati matarse a trabajar
pogumno zreti smrti v oči afrontar serenamente la muerte
proti smrti ni leka contra la muerte no hay cosa fuerte - smŕten de muerte, mortal; fatal, mortífero, deletéreo
smrten primer muerte f
smrtni primeri fallecimientos m pl, defunciones f pl (zlasti v statistikah)
smrtna bledica palidez f cadavérica
smrtna celica cámara f de ejecución
smrtni greh (rel) pecado m mortal
smrtni boj agonía f, último trance m
smrtno hropenje estertor m de la agonía
smrtna kazen pena f capital, pena de muerte
smrtne muke angustias f pl mortales
smrtna nevarnost peligro m de muerte
rešiti koga iz smrtne nevarnosti salvar la vida a alg
smrtno oznanilo (v časopisu) esquela f de defunción; (s pismom) esquela mortuoria
smrtna obsodba sentencia f de muerte
smrtni padec caída f mortal
smrtna postelja lecho m de muerte
smrtna rana herida f mortal
smrtno sovraštvo odio m mortal
smrtno spanje sueño m de muerte
smrtni strah angustias f pl mortales
prestajati smrtni strah pasar angustias mortales, estar con el alma en un hilo
smrtna ura hora f de la muerte, hora f suprema, última hora f
smrtni udarec golpe m mortal; (milostni) golpe m de gracia
smrtni vzrok causa f de la muerte
smrtni žarki rayos m pl mortíferos - snatch2 [snæč] prehodni glagol & neprehodni glagol
pograbiti, zgrabiti, (hlastno, željno, naglo) seči po, iztrgati, polastiti se; skušati zgrabiti ali iztrgati
to snatch at an offer z obema rokama pograbiti (hitro sprejeti) ponudbo
to snatch a half hour's rest privoščiti si pol ure počitka
to snatch at a rope zgrabiti za vrv
to snatch s.o. from the jaws of death iztrgati (rešiti) koga iz krempljev smrti
to snatch victory from defeat poraz spremeniti v zmago
the bag was snatched from his hands iztrgali so mu torbo iz rok
the dog snatches the bone pes pograbi kost
he tried to snatch a kiss from her skušal ji je ukrasti poljub - solicitud ženski spol skrbnost, vnema, marljivost; (nujna) prošnja; vloga, prošnja; zadeva
acceder a una solicitud ugoditi prošnji
cursar, elevar, dirigir una solicitud vložiti prošnjo
dar curso favorable a (ali despachar favorablemente) una solicitud prošnjo ugodno rešiti
desestimar una solicitud prošnjo odbiti - solid2 [sɔ́lid]
1. pridevnik (solidly prislov)
trden (netekoč); čvrst, soliden, masiven, kompakten, homogen, strnjen; nepretrgan; enoličen; utemeljen, pameten, trezen, tehten, močan; zanesljiv, temeljit; soglasen, enodušen, enobarven
trgovina denarno varen, zanesljiv; pristen, pravi, resničen
matematika tridimenzionalen, kubičen
for a solid hour celo (polno, eno) uro
solid arguments stvarni, tehtni argumenti
solid capacity prostornina
solid for sleng lojalen
solid foot (yard) kubičen čevelj (jard)
solid geometry stereometrija
solid gold masivno zlato
a solid man resen, pameten človek, a brez kakih izrednih sposobnosti
solid matter kovinska ploščica, ki se stavi med vrstice (za večji razmik)
solid measure prostorninska mera
solid number integralno število
solid problem matematika problem, ki se da rešiti z enačbo 3. stopnje
solid printing tiskanje vrstic brez stavljanja kovinskih ploščic med vrstice
a solid row of buildings strnjena vrsta poslopij
the solid South ameriško južne države, ki dosledno glasujejo za demokrate
solid square vojska formacija enake dolžine in širine
solid state trdno stanje
a solid tyre polna pnevmatika, guma
a solid vote soglasno glasovanje (volitev)
he was talking a solid hour govoril je nepretrgano celo uro
2. prislov (solidly)
enodušno, soglasno, odločno
to go solid biti soglasno (against proti, for za)
to vote solid enodušno glasovati (for za) - sottrarre*
A) v. tr. (pres. sottraggo)
1. odtegniti, odtegovati; odrešiti:
sottrarre qcn. a, da un pericolo koga rešiti nevarnosti
2. pren. odvzeti, ukrasti, izmakniti
3. odbiti; mat. odšteti:
sottrarre le spese odbiti stroške
B) ➞ sottrarsi v. rifl. (pres. mi sottraggo) izogniti, izogibati se; uiti - soustraire* [sustrɛr] verbe transitif, mathématiques odšte(va)ti; (zvijačno) izmakniti, ukrasti; odtegniti; ščititi (à pred)
se soustraire odtegniti se
se soustraire à un devoir odtegniti se, izogniti se dolžnosti
rien ne peut vous soustraire à sa vengeance nič vas ne more zaščititi pred njegovim maščevanjem
soustraire quelqu'un au danger rešiti koga pred nevarnostjo
soustraire de l'argent à quelqu'un ukrasti komu denar - Sphīnx, Sphīngis, f (Σφίγξ)
1. Sfínga, neka izvirno egiptovska pošast, ki so jo Egipčani upodabljali kot ležečega krilatega leva z moškim zgornjim delom telesa, Grki in (po njihovem vzoru) Rimljani pa kot (nav. nekrilatega) leva z dekliško glavo in oprsjem. Grška Sfinga je živela pri bojotijskih Tebah; vsakemu mimoidočemu je zastavila uganko, in kdor je ni znal rešiti, ga je raztrgala. Grkom je Sfinga simbolizirala zgolj pogubno kugo, ki je pogosto razsajala po Tebah in okolici: Pl., O. (z gr. acc. Sphinga), Stat. (z gr. gen. Sphingos), Hyg., Sen. tr., Aus., Fest. (z gen. pl. Sphingum); kot podoba na Avgustovem pečatu: Plin., Suet.; v besedni igri: ut Cicero fecit, cum ei testem in iudicio Verris roganti dixisset Hortensius „non intellego haec aenigmata“: „atqui debes“, inquit, „cum Sphingem domi habeas“; acceperat autem ille a Verre Sphingem aeneam magnae pecuniae Q. (Instit. orat. 6, 3, 98).
2. sphinx sfínga, neka opica, najbrž šimpanz: Mel., Plin. - spòr (spôra) m conflitto, contrasto, controversia, questione, contenzioso, dissapore, dissidio, diverbio, lite; jur. il contendere, vertenza; (dolgotrajen spor) querelle; vulg. scazzo:
predmet spora oggetto del contenzioso, del contendere
interesni, kompetenčni spor conflitto di interessi, di competenza
poravnati spor comporre una controversia, un dissidio
rešiti spor risolvere una vertenza
pren. jabolko spora il pomo della discordia
spor med zakoncema dissapori fra i coniugi
bistvo spora il nodo della questione - stop1 [stɔp] samostalnik
ustavitev, prekinitev, prestanek, pavza, zastoj, konec; ustavljanje, mirovanje, bivanje, pomuda, čas bivanja; postaja, postajališče; gostišče; zapora, blokiranje, ovira; aretacija; naprave za zapiranje
fotografija zaslonka
glasba sprememba višine tona, ki nastane s pritiskom na struno ali žico; (orgelski) register
figurativno register; luknja, poklopec (pri pihalih)
slovnica ločilo, interpunkcija
fonetika zapornik (soglasnik)
figurativno način govora
without a stop brez ustavljanja
full stop pika
to be at a stop biti ustavljen, stati, ne moči naprej (dalje)
to bring to a stop ustaviti
to come to a full (dead) stop popolnoma se ustaviti (prenehati, ponehati)
to get out at the next stop izstopiti na prihodnjem postajališču
to make a stop ustaviti se
to leave out a stop izpustiti ločilo
to pull out all the stops to save s.o. z vsemi sredstvi poskušati koga rešiti
to put a stop to s.th. ustaviti kaj, napraviti konec čemu
to put a stop on s.th. zadržati, ustaviti kaj, zapleniti kaj
he put on the pathetic stop udaril je na patetično struno, prešel je v patetičen ton - studiare
A) v. tr. (pres. studio)
1. učiti se; študirati:
studiare chimica, medicina, musica študirati kemijo, medicino, glasbo
studiare una poesia učiti se pesmico
2. študirati, preučevati; iskati:
studiare le mosse dell'avversario preučevati nasprotnikove poteze
studiare come risolvere un problema iskati način, kako rešiti problem
questa l'hai studiata bene! pog. to pa si dobro pogruntal!
3. pretehtati, premisliti:
studiare le parole pretehtati besede
B) ➞ studiare, studiarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ studio) prizadevati si, potruditi se:
si studia di essere di aiuto trudi se, kako pomagati
C) ➞ studiarsi v. rifl. (pres. mi studio) gledati se, opazovati se - suchen iskati (nach kaj, polizeilich/steckbrieflich s policijo/tiralico); zu suchen haben: was hast du hier zu suchen? kaj iščeš tu?; sein Heil suchen in der Flucht usw.: poskušati se rešiti (z begom); Hilfe suchen bei iskati pomoč (pri), zateči se po pomoč k; Streit suchen iskati prepir; das Weite suchen pobrisati jo; Vergessen suchen in iskati pozabljenje v; seinesgleichen suchen ne imeti para
- tenere*
A) v. tr. (pres. tēngo)
1. držati, pridržati, zadrževati; podržati; zgrabiti; nositi:
tenere le briglie držati uzde
tenetelo, il ladro sta scappando držite tatu! beži!
tieni un po' il lampadario che avvito la lampadina pridrži malo lestenec, da privijem žarnico
è lui che tiene il peso della famiglia on nosi breme družine
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tenere il mare navt. biti ploven, sposoben za plovbo
tenere il sacco a qcn. pren. držati komu vrečo
2. držati, imeti, nositi:
tenere il cappello in testa nositi klobuk na glavi
tenere in ansia qcn. puščati koga v skrbeh
tenere a bada qcn. paziti na koga
tenere un bambino a battesimo, a cresima biti otroku krstni, birmanski boter
tenere una cameriera imeti služkinjo
tenere un campo a grano njivo zasejati z žitom
tenere qcn. come un cane s kom zelo grdo ravnati
tenere le distanze con qcn. pren. držati koga na spoštljivi razdalji, ne dovoliti komu domačnosti
tenere la lingua a posto držati jezik za zobmi, brzdati jezik, ne žaliti
tenere qcs. a memoria, a mente zapomniti si kaj
tenere una nota glasba držati noto
tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
tenere una pratica in sospeso admin. ne rešiti zadeve
tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
tenere la rabbia brzdati, krotiti jezo
tenere la testa a partito imeti glavo na mestu, ravnati preudarno
3. držati; izpolniti, izpolnjevati; ne izdati; spoštovati:
tenere la parola držati besedo
tenere fede al giuramento držati, izpolniti prisego
tenere un segreto ne izdati skrivnosti
tenere un impegno spoštovati obvezo
4. držati, imeti; vzeti, jemati:
tieni!, pog.
te'! na, vzemi!
5. južnoital. imeti (posedovati):
tengo in tutto mille lire imam vsega tisoč lir
6. imeti (prostor); zakrivati; zasesti; braniti (tudi pren.):
l'arazzo tiene tutta una parete gobelin prekriva vso steno
il nemico tiene ormai tutta la regione sovražnik je že zasedel vse področje
7. imeti, opravljati funkcijo, dejavnost:
tenere un incarico al ministero opravljati funkcijo na ministrstvu
tenere bottega imeti trgovino
tenere banco igre imeti banko; pren. voditi pogovor, imeti glavno besedo
8. držati (vsebina):
la bottiglia tiene un litro steklenica drži liter
9. imeti, voditi, udeležiti, udeleževati se:
tenere consiglio con qcn. posvetovati se s kom
tenere una riunione imeti sestanek
10. iti, voziti, držati (se) (tudi pren.):
tenere la destra iti po desni
tenere un contegno scorretto pren. obnašati se nespodobno, neolikano
tenere la parte, le parti di qcn. biti na strani nekoga, nekoga podpirati
tenere la rotta navt. držati se smeri (plovbe)
tenere la strada avto držati se ceste
tenere sempre la medesima strada iti vedno po isti poti
tenere testa a qcn. kljubovati komu
11. imeti za:
tenere certo, probabile imeti za gotovo, za verjetno
tenere qcn., qcs. in nessun conto ne ceniti koga, česa
tenere qcs. per fermo imeti kaj za gotovo
12. (v raznih izrazih se pomen spreminja glede na predmet)
tenere caldo biti topel (oblačilo)
tenere compagnia delati družbo
tenere conto di qcs. kaj upoštevati
tenere un discorso imeti govor
tenere una lezione imeti predavanje
tenere un linguaggio sconveniente izražati se neprimerno
tenere d'occhio qcn. koga imeti na očeh, nadzorovati, na skrivaj opazovati
tenere stretto stisniti, stiskati
tenere udienza imeti razpravo
B) v. intr.
1. držati, vzdržati:
tenere alla distanza šport vzdržati (do konca tekmovanja)
tenere duro vzdržati, ne popustiti, ne popuščati
il mercato tiene pren. stanje na trgu je zadovoljivo
2. držati, biti trden, odporen, obstojen; pren. biti tehten, prepričljiv:
una colla che tiene bene lepilo, ki dobro drži
le tue sono ragioni che non tengono tvoje utemeljitve ne držijo, niso prepričljive
3. iti:
tenere a destra iti po desni
tenere dietro a qcn. iti za kom, koga zasledovati
4.
tenere per qcn. držati za koga
tenere per una squadra šport navijati za neko moštvo
5. veliko dati na:
uno scrittore che tiene alla forma pisatelj, ki mu je do oblikovne izpiljenosti
tengo a dichiarare che... moram izjaviti, da... izjavljam, da...
6. biti podoben; imeti kaj skupnega:
il fatto tiene dell'incredibile dogodek je videti neverjeten
il bambino tiene dalla madre otrok je podoben materi, je po materi
C) ➞ tenersi v. rifl. (pres. mi tēngo)
1. držati se za:
tieniti forte alla ringhiera drži se močno za ograjo
i due si tenevano per mano držala sta se za roko
2. držati se, biti (v položaju):
tenersi aggiornato biti na tekočem
tenersi sulla difensiva ne napadati
tenersi a disposizione di qcn. biti komu na razpolago
tenersi a distanza, da parte držati se na strani
tenersi a galla plavati, biti na površini
tenersi inginocchiato, in piedi klečati, stati pokonci
tenersi sulle sue držati se zase, biti užaljen
3. zadržati se:
tenersi a stento dal ridere komaj zadrževati smeh
4. upoštevati, poslušati; omejiti, omejevati se na; spoštovati; ravnati se, obnašati se:
tenersi al consiglio di qcn. upoštevati mnenje nekoga
tenersi ai fatti omejiti se na dejstva
tenersi bene a tavola lepo se obnašati pri mizi
5. iti:
tenersi a sinistra iti po levi
tenersi al largo (da) pluti na odprtem morju; pren. držati se daleč od
tenersi al vento pluti z vetrom; pren. biti previden, oprezen
6. biti, čutiti se:
tenersi offesi, onorati biti užaljen, biti počaščen - terror -ōris, m (terrēre)
1. strah, bojazen, tudi zastrašujoč vtis, občutek strahu: Pl. idr., erat in oppido terror ex superioribus proeliis C., cuius ingressio laetitiam attulit sociis, terrorem autem hostibus Ci., tantus fuit post discessum hostium terror, ut … C., passim eos pavor terrorque distulerant L., terroris causā L., augere hostibus terrorem S., in magno terrore esse propter adventum L., prosperam navigationem sine terrore et tumultu fuisse L., implere omnia terrore ac tumultu L., conicere Romanos in terrorem ac tumultum L. ali conicere omnium animos in terrorem Auct. b. Afr. ali facere ibi terrorem et militibus et ipsi Appio L. ali circumferendo passim bello tantum terrorem sui facere, ut … L. ali incutere terrorem Auct. b. Afr. strašiti, ustrašiti, prestrašiti, zastrašiti, (s)plašiti, preplašiti, spraviti (spravljati) koga v strah, strah povzročati komu, navda(ja)ti koga s strahom, zaplašiti itd.; tantus terror incìdit eius exercitui, ut … C., ingens terror patres invasit L., terror nominis eius invaserat orbem Iust., offere terrorem C., omnium rerum terror oculis auribusque est offusus L., aliquantum quoque apertā pugnā praebuerunt terroris L.; repellere aliquem terrore periculoque mortis Ci. ali demere terrorem Romanis L. odvzeti komu strah (bojazen), rešiti koga strahu (bojazni), pregnati komu strah (bojazen); z objektnim gen. (strah pred kom ali čim): mortis Ci., belli, equorum, praesentis exercitus C., iudiciorum, populationum, nominis nostri L., nominis Alexandrini Iust.; s subjektnim gen.: ad terrorem ceterorum T. da bi druge prestrašil, drugim v strah, exercitus C., T.; z adj.: anceps ali duplex L., equester L., arcanus T., externus ali peregrinus L. strah pred zunanjimi sovražniki, barbarus atque immanis terror verborum Ci., repentinus L., Ci., servilis, vanus L., amens Cl., meus, suus Pl. pred mano, pred njim, expers terroris Achilles Cat., terrore coactus Ci., pallens terrore, pavens terrore O., inani percussus terrore, attonitus terrore Lucan.
2. pooseb. Terror Têror (Terór), Strah, bog strahu: Luctus et Pavor et Terror O.
3. meton.
a) predmet strahu (bojazni), strah, strahota, groza, grozota, bojazen, pristrah: duos terrores huius imperii, Carthaginem Numantiamque deleverat Ci., terrores rei publicae Vell., (sc. elephas) terror Macedonum Cu., praecipuus terror, hostium terror Cu., caelestes maritimique terrores L. strašne prikazni, pristrahi na nebu in v morju, terra repleta est trepido terrore Lucr., unicus quondam Graeciae terror Cu., Xerxes, terror ante gentium Iust., Dionysius gentium quondam terror Amm.
b) strašno (grozno) (s)poročilo, strašna (grozljiva) novica, (s)poročilo o grozotah: terror affertur Scythas adventare Cu., Romam tanti terrores sunt allati L., miros terrores ad aliquem afferre Caesarianos (o Cezarju) Ci. ep., fictis mentitisque terroribus vera pericula augere Plin.; non mediocres terrores iacĕre atque denuntiare Ci. strašne, grozilne besede.