Franja

môči pouvoir, être capable (ali en état, à même, en mesure) de faire quelque chose

ne moči koga ne pas pouvoir souffrir (ali supporter) quelqu'un, familiarno ne pas pouvoir sentir (ali encaisser) quelqu'un, avoir quelqu'un dans le nez
ne morem drugače je ne peux pas faire autrement
ne morem nič zato je n'y puis rien, ce n'est pas ma faute
ne morem več je n'en puis (ali peux) plus
tega vam ne morem (ne bi mogel) povedati je ne peux (pourrais, saurais) pas vous le dire
napravim, kar največ morem, kolikor le morem je fais de mon mieux
storil bom, kar bom mogel je ferai ce qui est en mon pouvoir

môči poder; ser capaz (de); estar en condiciones (de), estar capacitado (para)

more biti puede ser, es posible
kolikor le morem lo mejor que pueda
morete še videti? ¿puede usted ver todavía?
ne morem več ya no puedo más
ne morem drugače no puedo hacer otra cosa
ne morem nič za to no es colpa mía
ne morem nič napraviti no puedo hacer nada
tega vam ne morem povedati no puedo decírselo
storim, kar največ morem hago todo lo posible

móder² (-dra -o)

A) adj.

1. (preudaren, pameten) saggio, savio, assennato, avveduto, prudente:
moder svetovalec saggio consigliere
modra sodba giudizio ponderato
modra politika saggia politica
lit. moder izrek apoftegma

2. nareč. (resen, zadržan) serio, riservato:
moder obraz faccia seria

B) módri (-a -o) m, f, n
kamen modrih pietra filosofale
hist. sedem modrih i sette savi
rel. trije modri i (re) Magi
nekaj modrih povedati dire cose sagge

mórati to have to, to be obliged (ali forced, compelled) to; to be bound

vlak mora priti ob petih the train is due at five
moram I must
to mora še priti that is still (ali yet) to come
tu mora biti kaka napaka there must be some mistake
to bi ti moral vedeti you ought to know that
to bi mi ti moral poprej povedati you ought to have told me that before
to bi moralo biti (do) sedaj že pripravljeno it ought to be ready by now
zdravniki so mu morali odrezati nogo the doctors had (ali have had) to amputate his leg
moral je oditi (= najbrž je odšel) he must have left, I suppose he is gone
on mora vedno prepozno priti he always has to be late
moram se smejati, ko (če) (vidim) I cannot help laughing when (I see)...
žal mi je, da moram reči... I am sorry to say...
mora biti bolan he must be ill, most likely he is ill, he is presumably ill
to mora biti it is unavoidable
on mora vedno imeti zadnjo besedo he always will have the last word
moral je umreti he was doomed to die
tudi če bi moral umreti, bi še vedno rekel... even though I were to die for it, I would still say...
to knjigo morate (nujno) brati this book is a must for you
mora biti (= gotovo je čez) 70 let star he must be over seventy

mostaccio m (pl. -ci)

1. slabš. obraz, gobec:
dirlo sul mostaccio v brk povedati
rompere il mostaccio a qcn. komu razbiti gobec

2. pog. (mustacchio) brk

mot [mo] masculin beseda; izrek; rešitev (uganke); commerce ponudba, cena

un mot (figuré) par besed, vrstic; pisemce
à ce(s) mot(s) ob tej besedi, ob teh besedah
à demi-mot na namig; namigovaje
au bas mot najmanj
au premier mot na prvo besedo, takoj, brez oklevanja
en un (deux, quatre) mot(s) z eno besedo, skratka
en d'autres mots z drugimi besedami
en peu de mots v kratkih besedah, na kratko
sans mot dire brez besede, ne da bi zinil besedico
mot à mot, mot pour mot dobesedno
(bon) mot dovtip, domislica, šala
le dernier mot de la bêtise višek neumnosti
demi-mot masculin namig
espèce féminin de mot (grammaire) besedna vrsta
(fin) mot poanta, skrivni pomen
grand mot velika beseda; geslo; pluriel visoko doneče besede
gros mot psovka, kletvica
feu masculin de mots besedna igra
mots pluriel carrés magični kvadrat (uganka)
mots pluriel croisés križanka
mots-croisiste masculin ljubitelj križank, križankar
mot étranger, d'emprunt tuja, izposojena beseda
mot fin pametna duhovita beseda
mot d'ordre, de passe (militaire) spoznavna beseda, geslo
mot pour rire dovtip, šala
mot de repère geslo, značnica (v slovarju)
mot à double sens, entente dvoumna beseda
mot-souche masculin geslo, značnica (v katalogu)
mot trouvé dobra misel, ideja
avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
avoir son mot à dire imeti nekaj besede pri (čem), (moči) povedati svoje mnenje
avoir des mots (s)pričkati se
compter, peser ses mots (pre)šteti, (pre)tehtati svoje besede
dire un mot, deux, quatre mots à quelqu'un imeti resen pogovor s kom
ne dire, sonner mot, ne souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
se donner le mot domeniti se vnaprej
n'entendre pas un mot de quelque chose nobenega pojma ne imeti o čem
ce ne sont que des mots to so le (prazne) besede
pas un mot de plus! dovolj! niti besede ne več!
fouer sur les mots igrati, igrajčkati se z besedami
ne pas mâcher ses mots govoriti z brutalno odkritostjo
manger ses mots govoriti nerazločno
passer des mots aux actes preiti od besed k dejanjem
prendre au mot prijeti za besedo
traîner ses mots počasi govoriti
trancher le mot čisto odkrito reči
se payer de mots zadovoljiti se z besedami (in ne preiti k dejanjem)
qui ne dit mot consent (proverbe) kdor molči, se strinja

mouth¹ [mauɵ] samostalnik
usta; gobec, smrček; žrelo (topa), grlo (steklenice), odprtina (cevi), vhod (v jamo); ustje (reke)
sleng ustenje, gobcanje

pogovorno down in the mouth žalosten, potrt
from s.o.' s mouth komu z jezika (vzeti)
from mouth to mouth od ust do ust
to give mouth lajati (pes)
to give mouth to one's thoughts naglas povedati kar mislimo
to have a big mouth imeti dolg jezik, preveč govoriti
the horse has a good (bad) mouth konja je lahko (težko) voditi
pogovorno to keep one's mouth shut držati jezik za zobmi
to laugh on the wrong (ali other) side of one's mouth kislo se smejati
to look a gift horse in the mouth gledati podarjenemu konju na zobe, zmrdovati se nad darilom
my mouth waters sline se mi cedijo
to make s.o. laugh on the wrong side of his mouth odvaditi koga smeha
to make s.o.'s mouth water delati komu skomine
to make a wry mouth namrdniti se
to open one's mouth too wide preveč zahtevati
to put (ali place) words into s.o.'s mouth položiti komu besede v usta; trditi da je kdo kaj rekel
to shoot off one's mouth izblebetati
to shut (ali stop) s.o.'s mouth zapreti komu usta
straight from the horse's mouth iz zanesljivega vira
to take the bread out of s.o.'s mouth spraviti koga ob zaslužek
to take the words out of s.o.'s mouth vzeti komu besedo iz ust
by word of mouth ustno
useless mouth kdor jé, a ne dela

mouthful [máuɵful] samostalnik
zalogaj, grižljaj

ameriško, sleng to say a mouthful nekaj tehtnega povedati

Mund, der, (-es, Münder) usta; (Muttermund usw.) ustje; (Öffnung) odprtina; figurativ jezik; ein ungewaschener Mund umazan jezik; einen großen Mund haben širokoustiti se; von Mund zu Mund od ust do ust; den Mund halten držati jezik za zobmi; den Mund stopfen zamašiti usta; den Mund verbieten zapreti usta; den Mund wässrig machen zbuditi tek/željo po; den Mund voll nehmen širokoustiti se, bahati se, postavljati se; am Munde hängen strmeč poslušati; nicht auf den Mund gefallen sein imeti dobro namazan jezik; (das Wort) aus dem Munde nehmen vzeti (besedo) z jezika; wie aus einem Munde v en glas; im Munde führen kar naprej govoriti; im Munde [steckenbleiben] stecken bleiben obtičati v grlu; im Mund umdrehen obračati v ustih; jemandem etwas in den Mund legen položiti na jezik; in aller Munde sein biti vsem na jeziku; mit offenem Munde dastehen zijati z odprtimi usti; jemandem nach dem Mund reden govoriti tako, da je (nekomu) všeč; über den Mund fahren pripeljati eno/zamašiti usta; kein Blatt vor den Mund nehmen povedati brez ovinkov; sich etwas vom Munde absparen od ust si pritrgati; sich den Mund verbrennen opeči si usta; (sich über etwas ) den Mund zerreißen opravljati

muso m

1. gobec

2. šalj., slabš. gobec:
brutto muso zoprnež
rompere, spaccare il muso a qcn. komu razbiti gobec, dati po gobcu
dire qcs. sul muso kaj povedati v obraz
tenere il muso kuhati mulo

3. ekst. gobec, prednji del:
il muso dell'automobile, dell'aereo gobec avta, letala

nadrobiti glagol
1. (zdrobiti) ▸ tördel, morzsol, aprítVstajal je zgodaj, si nalil mleko, nadrobil vanj kruh in šel potem v atelje. ▸ Korán kelt, tejet töltött magának, abba kenyeret aprított, majd a műterembe ment.
2. (povedati) ▸ elárul, felvet, traktál
Naslednjič vam bom nadrobila nekaj zanimivih podrobnosti. ▸ Legközelebb elárulok Önöknek néhány érdekes részletet.
Novinarju so nadrobili nekaj bednih podatkov in nekaj neresnic. ▸ Az újságírót semmitmondó adatokkal és valótlanságokkal traktálták.
Tukaj sva ta zapleteni problem načeli samo malo, nadrobili le nekaj misli in predlogov. ▸ Itt csak egy kicsit mentünk bele ebbe az összetett problémába, csupán néhány gondolatot és javaslatot vetettünk fel.

name¹ [néim] samostalnik
ime, vzdevek, označba; reputacija, glas, ugled, čast; slavno ime, slaven človek; rod, rodbina

by name po imenu
to call s.th. by its proper name dati čemu pravo ime, reči bobu bob
to call s.o. names dajati komu priimke, psovati koga
family name priimek
first (ali given) name krstno ime
to give a dog a bad name and hang him vso krivdo zvaliti na človeka, ki je na slabem glasu
to give one's name povedati svoje ime
pogovorno give it a name! povej naravnost, kaj želiš!
to go by the name of živeti pod (tujim) imenom
the great names of our century slavni ljudje našega stoletja
to have a good (ill) name biti na dobrem (slabem) glasu
in name only samo po imenu
to have a name for biti na glasu; da
in the name of v imenu (ljudstva, usmiljenja itd.)
of name ugleden, pomemben
maiden name dekliško ime
in one's own name v svojem imenu
proper name lastno ime
to make one's name; ali to make a name for o.s.; ali to make o.s. a name zasloveti
not a penny (ali nickel) to his name čisto brez denarja je
to put one's name down for priglasiti kandidaturo
to send in one's name napovedati se, priglasiti se
to take a name in vain nespoštljivo o kom govoriti, po nemarnem imenovati
to keep one's name on the books ostati v klubu, šoli
to take one's name off the books izstopiti iz kluba, šole
to win a name for o.s. napraviti si ime, zasloveti
what's in a name? ime kaj malo pomeni

name² [néim] prehodni glagol
imenovati, nazivati, zvatti (after, from po)
omeniti po imenu, poklicati po imenu, našteti; imenovati, določiti (for za)
določiti (datum)
britanska angleščina, parlament posvariti, pozvati k redu

to name but one da omenim le enega
to be named after dobiti ime po kom
he is not to be named on the same day with me še zdaleč mi ni enak
to name the day določiti dan poroke
to name one's price (conditions) povedati svojo ceno (pogoje)

namigovánje namigávanje winking; alluding, allusion; hints pl; innuendo

povedati z namigovánje, namigávanjem to give an evasive account, not to be straightforward

napréj (smer) forward, onward, on, ahead; in advance

od sedaj napréj henceforth, in future
v napréj, za napréj in advance, beforehand
od 1800 napréj from 1800 onwards
napréj! (vstopite!) come in!
napréj! forward!, go on!
napréj, marš! forward march!
z vso hitrostjo napréj pomorstvo full steam ahead
iti napréj to go on, (napredovati) to advance; (iti spredaj) to precede, to go before, to go ahead, to take the lead
moja ura gre napréj my watch is fast
napréj! (ne stojte na mestu!) move on, move on there!, keep moving!
šel je napréj he's gone ahead
napréj plačati to pay in odvance
planiti napréj to rush forward
napréj povedati to announce, to foretell
ne pridem napréj s to stvarjo I'm not making much headway with this (matter)
v napréj se vam zahvaljujemo (zaključna formula uradnega pisma) thanking you in advance (ali in anticipation)

naravnost¹

1. (v isti smeri) in gerader Richtung, gerade, schnurgerade, geradeaus; (brez ovinkov) geradewegs, direkt, ohne Umwege, stracks, schnurstracks; hoditi, peljati: geradeaus- (vožnja die Geradeausfahrt); (ne postrani) gerade- (držati [geradehalten] gerade halten); navpično: in der [Fallinie] Falllinie

2. (neposredno) direkt, unmittelbar (od kmeta direkt von dem Bauern)

3. (brez ovinkarjenja) povedati: frei heraus, frisch von der Leber weg, rundheraus, unumwunden; ohne Umschweife; vprašati: geradeheraus
naravnost povedati etwas deutlich sagen, Fraktur reden

4. (odkrito) offen, geradeaus, geradeheraus, freimütig

5. (lahko bi rekli) direkt, geradezu, regelrecht (nesramen direkt/geradezu/regelrecht unverschämt); (brez ozirov) glatt (v obraz glatt ins Gesicht); (brez obotavljanja) schlankweg; (čisto enostavno) schlechthin

narávnost¹ straight; directly

narávnost kvišku straight up
narávnost naprej straight on, straight forward
narávnost (brez strahu) povedati svoje mnenje (figurativno) to give it (someone) straight from the shoulder
narávnost povedati to tell (someone) straight out
pojdite narávnost! go straight on!
narávnost vprašati koga to ask someone point-blank
povejmo narávnost (bolj odkrito)! let us put it in plain language!
povej mi narávnost, kaj misliš! tell me straight what you think!
povedal sem mu narávnost v obraz I told him straight out
narávnost po nosu me je udaril he hit me square on the nose

narávnost (samost.) naturel moški spol , simplicité ženski spol ; prislov (direktno) tout droit, directement, en droite ligne ; (odkrito) tout net, carrément, sans façon, sans détours, franchemeut ; (brez ovinkov) sans réserve, sans arrière-pensée, catégoriquement , familiarno sans ambages, sans mâcher les mots

naravnost naprej tout droit
naravnost povedati, govoriti parler franchement (ali à cœur ouvert, sans détour), dire nettement sa façon de penser, avoir son franc-parler

narávnost directamente; derecho; en línea recta ; (odkrito) francamente, con toda franqueza

naravnost naprej todo derecho, todo seguido; (brez ovinkov) sin rodeos
naravnost izjaviti declarar sin rodeos
naravnost povedati, govoriti hablar sin ambages ni rodeos, hablar con toda franqueza

Nase, die, (-, -n) nos; Tierkunde smrček; Tierkunde Fisch: podust; Baukunst, Architektur izboklina, Technik nastavek, nos, brada, ([Auslaß] Auslass) izpust; beim Hobel: rog; eine feine Nase dober nos ( tudi figurativ ); die richtige Nase für dober nos za; die Nase läuft iz nosu (mu/ji) teče; die Nase blutet kri (mu/ji) teče iz nosu; die Nase rümpfen vihati nos; der Nase nach za nosom (immer kar) ; die Nase zu tief ins Glas stecken pregloboko pogledati v kozarec; die Nase in etwas stecken vtikati/vtakniti nos v; die Nase voll haben von biti sit (česa) (do grla), imeti dosti (česa); die Nase vorn haben dobro se odrezati; die Nase beleidigen smrdeti; die Nase hängen lassen figurativ povešati glavo; die Nase hoch tragen visoko nositi nos; eine Nase bekommen dobiti jih po nosu; jemandem eine Nase drehen/eine lange Nase machen pokazati osle (komu); seine Nase aus etwas halten ne vtikati nosu v; nicht weiter als seine Nase sehen ne videti dlje od nosu; das ist nicht nach meiner Nase to mi ni povšeči
an: an der Nase ansehen iz nosu videti, po nosu spoznati; an der Nase herumführen voditi za nos; sich an die Nase fassen pogledati sebe/brigati se za svoje stvari
auf: auf der Nase liegen biti/ležati bolan; auf die Nase fallen figurativ doživeti neuspeh; eins auf die Nase geben dati jih po nosu; auf die Nase binden dati pod nos (povedati); auf der Nase herumtanzen skakati po glavi
aus: Würmer aus der Nase ziehen vrtati in vrtati (spraševati)
durch: durch die Nase skozi nos
in: in der Nase bohren vrtati po nosu; in die Nase stechen iti v nos; in die Nase fahren figurativ iti v nos (užaliti)
mit: mit langer Nase z dolgim nosom; mit der Nase auf etwas stoßen figurativ zaleteti se v, jemanden figurativ poriniti (komu) nos v
nach: nach der Nase po volji/želji; (nicht) nach der Nase sein (ne) biti po volji
pro: pro Nase po osebi, po glavi
über: über die eigene Nase hinaus dlje od (svojega) nosu
um: sich den Wind um die Nase wehen lassen ogledati so svet
unter: unter der Nase pred nosom; die Faust unter die Nase halten groziti (s pestjo); etwas unter die Nase halten/reiben figurativ dati pod nos
vor: vor der Nase pred nosom; vor die Nase pred nos; vor der Nase weg (schnappen) izpred nosu