-
Παμφῡλία, ἡ pokrajina na južni obali Male Azije; preb. οἱ Πάμφυλοι.
-
πέλαγος, ους, τό [Et. kor. pelā-g-, raven, gladek; nem. flach; lat. plaga, pokrajina (prv. pom. ravnina)] 1. (širno) morje, valovi, morska gladina (površina). 2. (neizmerna) množica, obilica κακῶν, ἄτης.
-
περιβολή, ἡ (περι-βάλλω) 1. objem, objetje, εἰκὸς χειρῶν περιβολὰς λαβεῖν naravno je (spodobi se), da se objamejo. 2. obdajanje, obseg οἰκίης, obkoljenje, περιβολὴν ποιοῦμαι naredim krog (kot, ovinek), τοῦ χωρίου ὀξεῖαν καὶ γωνιώδη τὴν περιβολὴν ἔχοντος ker je tvorila pokrajina (obrežje) oster kot. 3. prizadevanje za, hrepenenje po ἀρχῆς. 4. a) ogrinjalo, obleka, plašč; b) zavitek, ovitek (nit, ki je okrog pisma ovita in s pečatom pritrjena).
-
Πηρείη, ἡ pokrajina v Tesaliji.
-
Πιερία, ion. -ίη, ἡ Πιερίς, ίδος, ἡ pokrajina na meji Tesalije, sedež Modric (= Πιερίδες); preb. Πίερες, οἱ, adi. Πιερικός 3.
-
σατραπεία, ἡ, ion. -πηίη satrapija: 1. čast (služba) satrapa. 2. pokrajina.
-
ταινία, ἡ [Et. iz adi. ταινός iz τανjός; idevr. tn̥-jós, gl. τείνω] 1. trak, preveza, načelek, vpletek, diadem, venec s trakovi. 2. (ozka) pokrajina.
-
τόπος, ὁ [Et. toqwos, kor. teqw, razprostirati se, seči; sor. τοπάζειν] 1. kraj, mesto (pos. v knjigi), prostor, pokrajina, okolica, dežela, ozemlje, κατὰ τόπους povsod. 2. a) naravna lega, kakovost kraja, svet; b) priložnost, možnost NT; c) stan, dostojanstvo, položaj.
-
Τροία, ἡ, ion. Τροίη Troja 1. pokrajina (tudi Τρῳάς, ἡ)v severozapadnem delu Male Azije, tako imenovana po Erihtonijevem sinu (Τρώς, Τρωός); adi. Τρῳός 3 Trojev. 2. Τροία, Τροίη, Τρώων πόλις glavno mesto te dežele; adi. Τρωικός 3 in Τρῳός 3, ion. Τρώιος, fem. Τρωιάς, ἡ trojanski, Τρωιάς ἡ Trojanka; τὰ Τρωικά desetletna trojanska vojska. 3. adv. Τροίηθεν, ἀπὸ, Τροίηθε(ν) iz Troje, Τροίηνδε v Trojo.
-
Φθῑ́η, ἡ [ep. dat. Φθίηφι] mesto ob Sperheju v Tesaliji, Pelejeva država; preb. Φθῖος, ὁ Φθῑώτης, ου, ὁ; adv. ep. Φθίηνδε v Ftijo, fem. Φθῑῶτις, Φθῑῆτις, ιδος, ἡ pokrajina v Tesaliji.
-
Φωκίς, ίδος, ἡ pokrajina v srednji Greciji; preb. ὁ Φωκεύς, adi. Φωκικός 3.
-
χθών, χθονός, ἡ (gl. χαμαί) ep. poet. 1. tla, zemlja, prst, χθόνα δύμεναι (iti pod zemljo) umreti. 2. pokrajina, (domača) dežela, kraj, trata, livada.
-
χώρα, ἡ, ion. χώρη [Et. prv. pom. prazen prostor, sor. χωρίς ločen, χωρίζω, χῆτος, χῆρος] 1. prostor (med dvema predmetoma), vmesni prostor οὐδέ τι πολλὴ χώρη μεσσηγύς. 2. a) dežela, okraj, pokrajina ἅστινας ἵκεο χώρας ἀνθρώπων; domovina, ἐπὶ χώρας εἰμί sem doma; zemljišče, posestvo, polje δίδωμι; b) (oppos. πόλις) dežela, posestvo na kmetih ὁ ἐκ τῆς χώρας σῖτος, κατὰ τὴν χώραν ἐργάζομαι. 3. a) (odkazano) mesto, prostor, stojišče (posebno v bojni vrsti), ἐνὶ χώρῃ τίθημι postavim na svoje mesto, καθίσταμαι εἰς χώραν τινός stopim na mesto koga, κατὰ χώραν ἄπειμι grem na odkazano mesto, χώραν λαμβάνω dobim prostor, uredim se, γίγνομαι ἐν τῇ χώρᾳ (na odkazano mesto v bojni vrsti), πίπτω, ἀποθνῄσκω ἐν χώρᾳ v boju, χώραν λείπω; ἐῶ κατὰ χώραν ne vznemirjam, μένω κατὰ χώραν ostanem miren (nepoškodovan, v veljavi); b) prostor v človeški družbi, dostojanstvo, veljava, ugled, ἐν μισθοφόρου χώρᾳ εἰμί sem najemnik, ἐν ἀνδραπόδων χώρᾳ εἰμί sem (kot suženj) brez moči in ugleda, ἐν οὐδεμιᾷ χώρᾳ brez moči in brez ugleda, ἐν ἀτίμῳ χώρᾳ ἄγω malo cenim, preziram.
-
дикий divji; neotesan, surov; (pren.) neobrzdan; čuden; boječ; odljuden;
это дико to je neumno;
д. край puščobna pokrajina