Franja

tēsta f

1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
a testa scoperta gologlav
dalla testa ai piedi od nog do glave
lavata di testa pren. ostra graja
abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
avere mal di testa imeti glavobol
gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
rompersi la testa razbiti si glavo
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
scuotere la testa zmajevati z glavo
segnare di testa šport zadeti z glavo
uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo

2. glava, življenje:
domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
rischiare la testa tvegati glavo

3. umet. glava:
una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel

4. igre
testa e croce cifra mož
giocare a testa e croce metati cifra mož

5. anat.
testa di Medusa Meduzina glava

6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)

7. pren. glava, pamet, um:
lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
passare di testa pozabiti, pozabljati
passare per la testa šiniti v glavo
rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
pagare tanto a testa plačati toliko po osebi

8. pren. glava, razsodnost, pamet:
di testa razsodno
colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
fare di testa propria delati po svoje
mettere la testa a partito, a posto spametovati se
si è montato la testa zlezlo mu je v glavo

9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
ha testa per la matematica ima glavo za matematiko

10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
testa d'asino osel
testa calda vroča glava, vročekrvnež
testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
testa coronata kronana glava, kralj
testa di cuoio član protiteroristične enote
testa dura trma, trmoglavec
testa di gesso pren. slamnati mož
testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
testa matta vročekrvnež
testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
testa vuota praznoglavec
testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)

11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
testa d'albero navt. vrhnji del jambora
testa della campana glava zvona
testa di corda konec vrvi
testa del letto zglavje
testa del mattone širina opeke
testa di un missile glava rakete
testa di una pagina vrh strani
la testa di una pezza di tessuto začetek bale
testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
vettura di testa železn. prednji vagon
in testa al treno v prvem vagonu

12. glava, glavica (konec, zadnji del):
la testa di un chiodo glavica žeblja
la testa di un fiammifero glavica šibice
testa di uno spillo glavica igle
la testa di una vite glavica vijaka

13. bot. glavica:
testa d'aglio glavica česna
la testa di un fungo klobuk gobe
teste di papavero makove glavice

14. anat. konec:
testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke

15. čelo:
la testa di un corteo čelo sprevoda
la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
testa di ponte voj. mostišče
testa di serie šport nosilec skupine
essere alla testa, in testa biti spredaj
essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
passare in testa preiti v vodstvo
tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku

16. mehan.
testa di biella ojnična glava
testa di cilindro cilindrska glava

17.
testa a croce križnik

18. glasba glavica (pri noti)
PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah

tierra ženski spol zemlja, zemeljska obla; svet; dežela; prst, glina; posestvo na kmetih; domovina

tierra adentro v notranjosti dežele
tierra baldía neobdelana zemlja
tierra de barbecho praha, ledina
tierra cocida žgana glina, terakota
tierra de España španska kreda
tierra extraña inozemstvo, tujina
tierra firme kopna zemlja, kopno
tierra del pipiripao (fam) deveta dežela
la Tierra de Promisión obljubljena dežela
tierra refractaria nezgorljiva glina
Tierra Santa sveta dežela
de la tierra domač, tuzemski
por debajo de tierra (fig) skrivaj, kradoma
caer por tierra na tla pasti, zrušiti se
dar en tierra pogrezniti se
dar en tierra con nekaj na tla vreči, prevrniti
dar tierra (a) (fig) hraniti, podpirati
echar tierra a los ojos pesek v oči metati, slepiti
¡echemos tierra sobre el asunto! pozabimo na to!
estar comiendo (ali mascando) la tierra (fig) biti pod zemljo, biti pokopan
morder la tierra (fig) mrtev biti, umreti
poner tierra en (ali por) medio (fig) oddaijiti se, proč steči, uteči, pobegniti
tomar tierra pristati (letalo)
se lo tragó la tierra izginil je brez sledu
venirse a tierra, irse a tierra (fig) uničiti se, propasti
de luengas tierras, luengas mentiras (pregovor) iz daljnih dežel velike laži

tirar iz-, od-, po-vleči, potegniti, privlačiti, nategniti; izpreči; zagnati; odvreči; podreti; prevrniti, na tla vreči; streljati, ustreliti; meriti na; napraviti odtis, odtisniti; zapraviti; zapeljati

tirar a la calle (fig) zapraviti
tirar (de) la campan(ill)a pozvoniti
tirar su dinero svoj denar skozi okno metati
tirar de la lengua (a) skušati iz koga izvleči skrivnost
tirar más allá del blanco mimo cilja ustreliti
tirar la mercancía prodati blago po smešni ceni
tirar piedras (a) metati kamenje (na)
tirarla de rico bogatega se delati
tirar tiros streljati
me tira la pintura navdušujem se za slikarstvo
eso no me tira to mi ne gre do živega
tirar besos metati poljubčke
tirar cupias kopirati
tirar el cordrón potegniti za vrvico
tirar fotografías napraviti posnetke, fotografirati
tirar los guantes sleči rokavice
tirar largo (fig) iti predaleč
tirar mal slabo meriti
a todo tirar (fig) kvečjemu
ir tirando (od)vleči se; bedno životariti
¡tirar! potegni! (napis na vratih)
tirar a nekoliko podoben biti; imeti nagnjenje (za)
tirar a la espada biti dober borilec (z mečem)
tirar a la izquierda na levo zaviti ali iti
tirar al monte (fig) imeti domotožje
tirar a la pistola s pištolo streljati
tirando a pobre reven, revne zunanjosti
tirar a verde vleči na zeleno (barva)
tira a viejo star je videti
tirar con bala ostro streljati
tirar sin bala slepo streljati
tirar del carro voz vleči
tirar de (ali por) largo zapravljati, razsipavati; pretiravati
tirar por alto kvišku zagnati
tirar por un camino zaviti po poti
tirarse zagnati se, planiti (a na)
tirarse una plancha blamirati se
tirarse al agua v vodo skočiti
tirarse de la ventana skozi okno skočiti

tra prep.

1. med; v (določilo kraja):
la strada corre tra due file di alberi cesta teče med dvema vrstama dreves
dormire tra due guanciali pren. biti brez skrbi, biti na varnem
essere tra la vita e la morte biti na smrtni postelji, umirati
mettere il bastone tra le ruote pren. metati polena pod noge
il sole spuntò di tra le nuvole sonce je pokukalo izmed oblakov
trovarsi tra due fuochi pren. znajti se med dvema ognjema
trovarsi tra l'incudine e il martello pren. biti med kladivom in nakovalom

2. čez (za izražanje oddaljenosti):
tra cento metri c'è casa mia čez sto metrov je naša hiša

3. čez, v (določilo časa):
torno tra poco vrnem se kmalu
verrò tra i prossimi dieci giorni pridem v prihodnjih desetih dneh

4. med (za označevanje vzajemnosti, nasprotja ipd.):
si assomigliano tra loro podobna sta si
auspicare la pace tra tutti i popoli zaželeti mir med vsemi narodi
dire tra sé e sé misliti si pri sebi
sia detto tra noi med nami povedano
essere incerto tra il sì e il no biti negotov, omahovati

5. med (za izražanje pripadnosti):
arrivare tra i primi priti med prvimi
mescolarsi tra la folla pomešati se med množico

6. med, od (za izražanje partitivnosti):
è il migliore tra i miei amici on je moj najboljši prijatelj

7. ob, zaradi:
tra una cosa e l'altra non ho mai un attimo di tempo zaradi tega in onega nisem niti za trenutek prost

8. med (določilo načina):
borbottare tra i denti mrmrati vase, med zobmi
sorridere tra le lacrime nasmehniti se med solzami

9. (za izražanje celotnosti)
tra tutti non saranno più di trenta vseh je kakih trideset

10. (za izražanje približne vrednosti)
avrà tra i trenta e i trentacinque star je med trideset in petintrideset let

11. (v prislovnih izrazih, predvsem v časovni funkciji)
tra breve, tra non molto v kratkem
tra tutto skupaj, skupno
tra l'altro med drugim

tract [trakt] masculin letak; prospekt, brošura

distribuer, lancer des tracts razdeljevati, metati letake

ugóden favorable, propice, avantageux , (trenutek) opportun

v najugodnejšem primeru dans le cas le plus favorable, en mettant les choses au mieux
ugodna prilika, priložnost une occasion favorable (ali propice), familiarno, popularno une belle occase
metati ugodno luč na koga (kaj) montrer quelqu'un (quelque chose) sous un jour favorable

ugóden favorable; propicio (za a) ; (trenutek) oportuno; ventajoso

v najugodnejšem primeru en mejor de los casos
ugodna prilika ocasión f ventajosa (ali propicia)
ugodno vreme tiempo m propicio
to je ugodno zame eso redunda en mi favor
metati ugodno luč na koga (kaj) mostrar a alg (a/c) en su aspecto más favorable

vase (= v sebe) in sich
iti vase in sich gehen, (premisliti) mit sich zu Rate gehen
metati vase hrano: (das Essen) schaufeln
obrnitev vase die Selbsteinkehr
obrnjen/ zatopljen vase in sich gekehrt
zaljubljen/zagledan vase selbstverliebt
zaljubljenost/zagledanost vase die Selbstverliebtheit
zaupanje vase das Selbstvertrauen
srkati vase aufsaugen
zapiranje vase die Abkapselung
zapreti se vase sich abkapseln
zaverovan vase von sich eingenommen

ventana ženski spol okno

ventana corrediza (ali de corredera), ventana caediza okno na smuk
ventana de dos hojas dvokrilno okno
tirar (ali arrojar) por la ventana vreči (metati) skozi okno; zapravljati (premoženje)
tener ventanas a la calle imeti okna obrnjena na ulico

vibrō -āre -āvī -ātum (indoev. baza *u̯ei̯b- viti, sor. z *u̯ei̯p-; prim. skr. vēpatē, vēpati (on) se trese, trepeče, lit. vyĩbur-iu, vyĩbur-ti, vyĩbur-oju, vyĩbur-oti mahati, udarjati (s čim), stvnem. wipf zagon, zamah, koleb, wipfil = nem. Wipfel vrh drevesa, krošnje, stvnem. weibon kolebati, zibati se, biti nemiren, nem. wippen)

I. trans.

1. spraviti (spravljati) v (tresoče) gibanje, (za)tresti, vreči (metati), mahniti (mahati), (za)vihteti, zaviti (zavijati), (za)sukati, obrniti (obračati), zamahniti (zamahovati), (zavibrirati ipd.: Sen. tr., Cl. idr., hastam, hastas ante pugnas Ci., tela Cu., vibrantes dextris tela L., vibrata fulmina iactat O., sustinentium humeris vibratus T. „kvišku zamahnjen“ = vzdignjen; occ. zavihteti in zagnati (zaganjati), (za)degati, vreči (metati), (za)lučati, (za)vihteti: iaculum vibrare, spicula per auras vibrata O., hastam manu vibrare Cu., vibratus ab aethere fulgor cum sonitu venit V., huic fulmina vibrat Iuppiter Cl.; med.: iaculum (neka kača) ex arborum ramis vibrari Plin. da se zaganja z vej; pren.: truces vibrare iambos Cat. metati, lučati, spuščati, tela mortem vibrantia Amm. s smrtjo grozeče (preteče), smrtonosne.

2. metaf.
a) „povzročiti (povzročati) majanje, tresenje, nihanje, guganje ipd.“ = (za)gibati, zagnati (zaganjati) kaj, da se trese, (z)drmati, (za)majati, razmajati, (s)tresti, stres(a)ti, pretres(a)ti, (za)nihati, (za)gugati, (za)zibati ipd.: linguas vibrans draco Val. Fl., vibratā linguā C. s tresočim se jezikom, serpens squalidum crista caput vibrans Sen. tr., vibrari pallentia membra O., viscera vibrantur T., tremor vibrat ossa Cl., vibrabant flamina vestes O. so povzročili, da je obleka plahutala, so se igrali z obleko, vibrare urbem Amm. (o potresu); med. vibrari tresti se: vibrari membra videres O.
b) dati (dajati) čemu svetleti, povzročiti (narediti, storiti), da kaj sveti (se svetlika, se blešči, se lesketa, svetli) ipd.: vibrata flammis aequora Val. Fl. oddajajoče tresočo se (migljajočo, migetajočo) svetlobo, bleščeče se, lux oculorum vibrata Amm. iskreča se, tremulos umeris gaudent vibrare colores Cl. omogočiti barvam, da so svetle = da se … barve svetijo.
c) (s)kodrati, nakodrati: crines vibrati V., capillus vibratus Plin., calamistris vibrare caesariem Arn. —

II. intr.

1. (s)tresti se, trzniti (trzati), utripniti (utripati), (za)drhteti, (za)drncati, (po)migati, (po)migljati, (za)migotati, (za)kolebati, (za)vibrirati, (za)nihati, (za)gugati se: tres vibrant linguae O. se sukljajo, migljajo, migotajo, linguā vibrante Lucr. (o kači), supercilio vidi vibrante loquentes O., nervi vibrantes Sen. ph., clipeum … vibranti medium cuspis transverberat ictu V. (ker se kopjišče še trese zaradi sunka), vibravit lancea Sil., terrae motus non simplici modo quatitur, sed tremit vibratque Plin.

2. metaf.
a) migljati, bleščati se, bliščati (se), lesketati se, svetleti, svetiti se, svetlikati se, iskriti se, bliskati se, poblis(k)niti (pobliskovati, pobliskavati), (vz)plamteti, utripniti (utripati), (po)migljati, plamikati, jezljati, (za)plapolati, švigniti (švigati) ipd.: tela … lato vibrantia fero O., gladio vibranti V., ensis vibrat Val. Fl., vibrantia signa Fl., vibrabat ab ore ignis Sil., vibrant incendia Sil., ignibus Ide vibrat Val. Fl., ardor vibravit in undis Cl., mare, qua a sole collucet, vibrat Ci., fundit (sc. sapphirus) autem aspectu leniter blandum neque in oculos, ut carbunculi, vibrantem Plin.; pren. (o govoru): cuius (sc. Demosthenis) non tam vibrarent fulmina, nisi … Ci., oratio incitata et vibrans Ci. krepek, jedrnat, vznesen; tako tudi sententiae vibrantes Petr. ali breves vibrantesque sententiae Q.; od tod adj. pt. pf. v komp.: iambus flammis fulminis vibratior Aus. krepkejši.
b) (o glasu) glasiti se, doneti, zveneti, razlegati se, odmevati: sonat vox et vibrat in auribus meis Sen. ph., sonus lusciniae vibrans Plin., querela adhuc vibrante Val. Max.

volvō -ere, volvī, volutum (indoev. baza *u̯elH- vrteti, viti, valiti; prim. skr. válate vrti se, obrača se, valitaḥ obrnjen, upognjen, ūrṇṓti, vr̥ṇṓti (on) odeva, zagrinja, ogrinja, obkroža, obdaja, valliḥ, vallī ovijalka (rastl.), valanam ukrivljanje, valovanje, ūrmíḥ val, gr. εἰλύω valim, odevam, ovijam, ἐλίσσω [iz *Ƒελίσσω] valim, vrtim, ἕλιξ z(a)vit, lat. volva, volūmen [= gr. εἴλυμα], volūta, volūtiō, volūtātus, sl. valiti, valiti se, val, lit. vélti, veliù valjati sukno, got. waltjan valiti se, stvnem. welzan = nem. wälzen, stvnem. walzan = nem. walzen, wälzen, got. wullan = stvnem. wallan = nem. wallen, stvnem. wëlla, wulsta = nem. Welle, Wulst)

1. (z)valiti, zavaliti, valjati, prevaliti, (za)kotaliti, (za)kotati, (za)sukati, (za)vrteti, spraviti (spravljati) v krožno gibanje, (po)gnati v vrtinec, (z)vrtinčiti, obrniti (obračati), preobračati, viti, zvi(ja)ti, (po)trkljati, strkljati, zatrkljati, (po)takljati: saxum ingens ali grandia saxa V., saxa glareosa L., Sisyphus est illic saxum volvensque petensque O., saxa in proximos volvere S., undae volvere magno murmure saxa solent O., volvere harenas O., vastos ad litora fluctus V., mare V. naprej valiti, procellae … beluas cum fluctibus volvunt Plin., caput alicuius V. okrog valiti, volventes hostilia cadavera S. (pre)obračajoč, pilas volvere Plin. kotaliti, zvijati; pesn. prolept.: (sc. Turnus) semineces volvit multos V. povzroči, da se mnogi valjajo po tleh = mnogo jih povali (podre) na tla; pren.: oculos huc illuc volvere V. oči obračati (metati) sem in tja, oculos volvere per singula V., stupet in Turno corpusque per ingens lumina volvit V. in z očmi meri (premerja) njegovo velikansko telo, (sc. equus) volvit sub naribus ignem V. puha, flammam volvens ore Chimaera Tib. puhajoča, Aetna volvit lapides V. bruha, bljuje, volvere ignem summa ad fastigia V., fumum V. kvišku vrtinčasto valiti ali gnati dim (o zemlji (kot znamenje, da je kraj obljuden)), fumum caligine atrā Lucr.; pass. (večinoma pesn.): volvimur undis V. valovi nas valijo (drevijo) sem in tja, lapis per inane volutus V. zasukan, zavrten (zadegan), Phaëthon volvitur in praeceps O. strmoglavlja, pada, volvitur Ixion O. se vrti (na kolesu), kolo ga vrti, vita populi Romani per incerta maris … cotidie volvitur T. je zaradi raznih dogodkov … na prevesici (v negotovem položaju); pogosto med. valjati se, (z)valiti se, (za)kotaliti se, (za)kotati se, (za)sukati se, (za)vrteti se, obrniti (obračati) se, (za)vrteti se v krogu, vrtinčasto se (za)sukati, viti se, zvi(ja)ti se, (s)trkljati se: (sc. sues) toti ut volvantur ibidem (sc. in caeno; gl. caenum) Lucr. idr., volvitur ante pedes Veneris Pr., magister volvitur in caput V. se prekucne (v morje), per colla (sc. equi) volvitur O. se zvali … na tla, curru volvi V. zvaliti se z voza, pars in praecipitīs fossas urguente ruina volvitur V., (sc. anguis) inter vestes volvitur V. se zvija; poseb. o umirajočih, padlih v boju = valjati se, premetavati se (po tleh), zvaliti se na tla: moribundus volvitur arvis V., volvi humi, fundo in imo V., volvitur Euryalus leto V. se zgrudi umirajoč (mrtev) na tla, permixti caede virorum semianimes volvuntur equi V.; o plešočih = sukati se, vrteti se, plesati (v krogu): occepi denuo hoc modo volvi (v novejših izdajah brez volvi) Pl.; pren.: sol circum terram volvitur Ci., illi qui volvuntur stellarum cursus Ci., cylindrum volvi … putant Ci., cum medio volvuntur sidera lapsu V. ko se zvezde sredi svojega teka v krogu (krožeč) premikajo na nebu, celeri orbe volvitur trochus O., amnis volvitur Cu., V., O., sic volvitur Aufidus H., turbidus amnis per devia praeceps volvitur Sil., quanta cum praecipitatione volvuntur (sc. flumina) Sen. ph., multi Libyco volvontur marmore fluctus V., lacrimae volvontur inanes V. se valijo (tečejo, derejo, se udirajo) zastonj, lacrimae per ora volutae V. tekoče (deroče, udirajoče se) dol po licu, volvuntur per ora lacrimae Hier., flammae per culmina hominum volvantur V., volvitur ater odor tectis V. se vali skozi … ; redko refl.: herba circa arbores se volvens Plin.; pt. pf. v refl. pomenu: tarda volventia plaustra V. počasi se premikajoči, počasi drdrajoči.

2. occ.
a) motati, odvi(ja)ti, odmota(va)ti: filum Varr.
b) knjižne zvitke odvi(ja)ti, razvi(ja)ti = (pre)brati, prebirati, (pre)čitati: libros Catonis Ci., volvendi sunt libri Ci., volvere commentarios Numae L., Tyrrhena retro volvere carmina Lucr.; pesn.: longius volvens fatorum arcana movebo V. odvijajoč knjigo usode jo hočem razkriti …
c) s seboj valiti, kotaliti, valeč odnesti (odnašati): ubi tot Simois correpta sub undis scuta virûm galeasque et fortia corpora volvit V., amnis dat … stragem volvitque sub undis grandia saxa Lucr., fluminis ritu … nunc lapides adesos stirpesque raptas et pecus et domos volventis unā (= secum) H., volvens aliena vitellus H.
d) (v krogu gibaje se) narediti (delati), tvoriti, napraviti (napravljati), ustvariti (ustvarjati): errorem volvere per tortuosi amnis sinūs flexūsque L. sem in tja (križem kražem) bloditi po … , minores volvere … vertices H. tvoriti manjše vrtince, manj se vrtinčiti; kot voj. t.t. orbem volvere tvoriti krog, razviti krog, zavzeti položaj v krogu = držati fronto na vseh straneh (na vse strani): orbem volventes suos increpat L., volventesque orbem nunc … referre pedem, nunc conglobati restare L., equites in spatio exiguo volvunt turmas L. tvorijo s svojimi četami krog.

3. metaf.
a) besede „valiti“ = gladko (tekoče) izrekati, gladko (tekoče) izgovarjati, gladko (tekoče) govoriti: celeriter verba Ci., sententias facile verbis Ci., longissima est complexio verborum, quae volvi uno spiritu potest Ci.; med.: quo melius cadat aut volvatur oratio Ci. da … tem gladkeje teče, da je … tem bolj tekoč.
b) v duhu „sem in tja valiti“ = α) (strastem, čustvom) dajati vzkipeti, gojiti (strasti, čustva), pustiti se ponesti (strastem, čustvom), prepustiti se (strastem, čustvom): scire … ingentes iam diu iras eum in pectore volvere L. da mu … v srcu vre huda jeza, magnos irarum volvere fluctus Lucr., irarum tantos volvis sub pectore fluctus V., volvere curarum tristīs in pectore fluctus Lucr., varias pectore curas volvere Lucan. β) misli, namene ipd. „valiti“ βα) = premotrivati, presojati, ocenjevati, preudarjati, premišljati, premišljevati, razmišljati, razmišljevati, tuhtati, razglabljati, razbirati: inanes cogitationes L., secretas cogitationes intra se Cu., cuncta in ordine animo Pl., omnia animo, bellum in animo L., multa animo, in animo, cum animo suo S., secum (sam pri sebi) multa S., plurima per noctem V., Fauni volvit sub pectore sortem V., bellum adversus nos volvere T. snovati, uperjati; ββ) = revolvere zopet (znova, spet) si predočevati, zopet (znova, spet) si predstavljati: veterum monumenta virorum V.
c) (čas) valiti, točiti, obračati, vrteti v krogu, (času ali stvarem v njem) dati (dajati) teči, omogočiti (omogočati) tek, povzročiti, da se kaj vrti ali obrne ali da kaj preteče (poteče): canentes … noctilucam prosperam frugum celeremque pronos volvere menses H., quo cursu properat saecula volvere astrorum dominus Sen. tr., multa vivendo vitalia saecula volvere Lucr. preživeti, multa virûm volvens durando saecula vincit V. (o drevesu) prebije, prestane, ubi mille rotam volvēre per annos V. ko so dovršile tek tisočih let, ko so tam prebile dobo tisočih let, ko so dopolnile kroženje tisočih let; z meton. obj.: tot volvere casus V. prebiti, doživeti; med. (o času in dogodkih v njem) vrteti se, krožeč preteči (pretekati), (pre)krožiti: in se sua per vestigia volvitur annus V. kroži po svoji sledi, ut idem in singulos annos orbis (krožni tek stvari) volveretur L.; gerundiv volvendus 3 = krožeč, vrteč se: volvenda dies V., volvendis mensibus V. v krožnem teku mesecev; pogosto pt. pr. v refl. pomenu = vrteč se, krožeč: Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O., volventibus annis (gr. περιτελλομένων ἐνιαυτῶν) V., Val. Fl. v krožnem teku let, volventia lustra Lucr.; occ. (o božanstvih in usodi: v krožnem teku časa) določiti (določati), umeriti (umerjati), usoditi (usojati), prisoditi (prisojati), dosoditi (dosojati), nameniti (namenjati): sic fata deûm rex sortitur volvitque vices V., sic volvere Parcas (sc. audierat) V.; v pass.: Cl., eludant … , quibus forte temere humana negotia volvi agique persuasum est Cu., mihi … in incerto iudicium est, fatone res mortalium … an forte volvantur T.

vréča (-e) f

1. sacco:
napolniti, sprazniti vrečo riempire, vuotare il sacco
papirnata, platnena, polivinilna vreča sacco di carta, di iuta, di polivinile
cementna vreča sacco di cemento
poštna vreča sacco postale
pren. pasti na tla kot vreča cadere lungo e disteso

2. (kar je vreči podobno) sacco, borsa:
anat. solzna vreča sacco lacrimale
spalna vreča sacco a pelo
zool. trebušna vreča (kenguruja) marsupio, borsa del canguro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. držati vrečo tenere il sacco
metati vse v isto vrečo (v en koš) fare d'ogni erba un fascio
kupiti mačka v vreči (v žaklju) comprare a occhi chiusi
stati vreče denarja costare un sacco di soldi
tek v vrečah corsa nei sacchi
med. kilna vreča cinto erniario
meteor. vetrovna vreča manica a vento
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi

vréči to throw, to fling; to hurl; (mrežo, sidro, kocko) to cast; (pri izpitu) to pluck

nazaj vréči to throw back
vréči na tla to throw (ali to fling) down
vréči pogled na to glance at
vréči kamen v psa to throw a stone at a dog
vréči mrežo to cast a net
proč vréči to throw away, to discard
vréči novec v zrak to toss a coin
vréči komu kaj to fling something at someone
vréči v ječo to fling into prison, to cast (ali to clap) in prison
vréči vrv komu (figurativno) to throw a rope to someone
ven vréči to turn out, pogovorno to chuck out (koga someone)
vréči žreb to cast lots
vréči puško v koruzo (figurativno) to hang up one's ax(e), to throw in the towel (ali the sponge)
vréči komu kaj v obraz (= očitati mu) to throw (ali to fling) something in someone's teeth
vréči koga iz službe to sack someone, to give someone the sack, to dismiss, ZDA to fire someone
vréči pismo v nabiralnik to drop a letter into a pillar box
vréči komu polena pod noge (figurativno) to put a spoke in someone's wheel
vréči (metati) slabo luč na koga to bring discredit (up)on someone
vréči komu žogo to throw a ball to someone
vréči se to throw oneself, to fling oneself
vréči se po kom (figurativno) to take after someone, to resemble someone
vréči se na delo to throw oneself into a task (ali a job)
vréči se v kaj (figurativno) to fling oneself into something
vréči se komu v naročje to fling oneself into someone's arms
vréči se komu k nogam to throw oneself at someone's feet
vréči se na to throw oneself upon, to fall upon, (lotiti se) to tackle
trije možje so se vrgli nanj three men pounced upon him
vréči se na sovražnika to rush (ali to dash) at the enemy

Weg, der, (-/e/s, -e) pot; kleiner: potka; letzter Weg zadnja pot; der einzig gangbare Weg figurativ edina možna pot; Weg allen/alles Fleisches pot vsega živega; ein gutes Stück Weg lep kos poti; den Weg ebnen figurativ utirati pot; den Weg verbauen zapreti pot (sich si) ; seines Weges gehen iti svojo pot; seinen Weg finden utreti si pot; Wege, pl , figurativ pota; krumme Wege kriva pota; eigene Wege gehen hoditi lastna pota; viele Wege führen nach Rom vsaka stezica popelje te v Rim; wo ein Wille ist, ist auch ein Weg če se hoče, se more;
auf: auf halbem Wege na pol poti; auf schnellstem Wege kar najhitreje; auf dem besten Wege sein biti na najboljši poti; auf dem Wege der Besserung sein izboljševati se; auf den Weg bringen spraviti na pot; auf den Weg geben dati na pot, dati za popotnico;
aus: aus dem Weg räumen odstranjevati (s poti); aus dem Weg gehen jemandem ogibati se, komu, iti (komu) s poti;
in: im Wege v napoto; im Wege stehen/sein biti napoti; in den Weg laufen prečkati pot; sich jemandem in den Weg stellen zapreti komu pot; in den Weg legen Steine: metati polena pod noge; in den Weg treten zapreti pot; in die Wege leiten dati pobudo za, začeti (kaj), sprožiti (kaj);
über: über den Weg laufen prečkati pot; nicht über den Weg trauen ne zaupati niti toliko, kolikor je za nohtom črnega; zu Wege bringen uspeti napraviti, zmoči

weight¹ [wéit] samostalnik
teža; tehtanje, merjenje; odtehtana količina; telesna teža; mera za težo; utež; težina, breme, pritisk
figurativno breme, odgovornost; pomen, pomembnost, važnost, vrednost; vpliv, ugled

by weight po teži
weights and measures uteži in mere
under weight trgovina pod težo, prelahek
weight of metal teža granat, ki jih ladijski topovi lahko izstrelijo naenkrat
dead weight lastna teža (nekega telesa)
gross, net weight bruto, neto teža
man of weight vpliven, pomemben človek
the weight of evidence teža dokaznega materiala
live weight živa teža
putting the weight šport met krogle
sold by the weight prodajan (na prodaj) po teži
to carry weight with imeti velik vpliv na
to give good (short) weight dati dobro (preslabo) težo
to have a weight of 10 pounds tehtati 10 funtov
to lose weight izgubiti na teži, shujšati
to lose in weight figurativno izgubiti na važnosti
to make one's (ali the) weight imeti pravilno težo (džokej)
what is your weight? koliko tehtate?
to pull one's weight figurativno pošteno se lotiti
to put the weight šport metati kroglo, kladivo
to put on (ali to gain) weight pridobiti na (telesni) teži, zrediti se
to try the weight of s.th. potežkati, v roki tehtati kaj

wheel¹ [wi:l] samostalnik
kolo; krmarsko kolo (tudi figurativno)
volan; kolo sreče
ameriško, pogovorno bicikel
zgodovina kolo za mučenje; kolovrat
figurativno gibalna, vodilna sila; obračanje, obrat, krog, vrtenje
vojska obrat
figurativno preobrat
množina kolesje, gonilo, mehanizem (tudi figurativno)
glasba refren, pripev
ameriško, sleng dolar

on wheels na kolesih, z vozilom, figurativno kot namazano, hitro, brez trenja
wheels within wheels zelo zapletena aparatura (mehanizem), figurativno komplikacija za komplikacijo, zapletena stvar, položaj
wheel and axle naprava za izkoriščanje sile vzvoda, na podlagi razlike v obsegu kolesa in njegove osi
a big wheel ameriško, pogovorno, figurativno visoka živina, vplivna oseba
Fortune's wheel, the wheel of Fortune kolo sreče; usoda
a fly on the wheel figurativno oseba, ki precenjuje svoj vpliv
a sudden turn of the wheel nenaden obrat v sreči
the man at the wheel oseba pri krmilu; vozač, voznik, šofer
to break a (butter)fly (up) on the wheel figurativno po nepotrebnem poseči po ostrih ukrepih, s topovi streljati na vrabce
to break s.o. on the wheel zgodovina mučiti koga na kolesu
to go on wheels figurativno iti kot po maslu (gladko, brez motenj)
he was killed at the wheel izgubil je življenje za volanom
to put (ali to set) one's shoulder to the wheel truditi se, napenjati se
to put a spoke in s.o.'s wheel figurativno delati komu zapreke, metati komu polena pod noge
to take the wheel sesti za volan, voziti, šofirati
to turn wheels vrteti kolesa (pri parterni telovadbi)

zametava|ti¹ (-m) (odklanjati, zaničevati) verschmähen; (metati proč) wegwerfen

zób (-á) m

1. anat. dente:
zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
izdreti, izpuliti zob cavare un dente
stisniti zobe stringere i denti
žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
škrtati z zobmi digrignare i denti
beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
močni, veliki zobje denti forti, grandi
od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
vrat zoba colletto del dente
anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
modrostni zob dente del giudizio
stalni zob dente permanente, definitivo
umetni zob dente artificiale
zool. strupni zob dente velenifero
pren. zob časa le ingiurie del tempo

2. ekst. dente:
zobje glavnika i denti del pettine
zobje grabelj i denti del rastrello
zobje žage i denti della sega
zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
pren. pokazati zobe mostrare i denti
polomiti si zobe rompersi i denti
stisniti zobe stringere i denti
oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
dati ga na zob bere
cediti besede skozi zobe parlare lentamente
pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
pog. jezik za zobe! zitto!
dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)

3. alp. dente
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente

zrak moški spol (-a …) die Luft (dovajani Zuluft, gorski Bergluft, hladni Kaltluft, izdihani Ausatmungsluft, morski Meeresluft, Seeluft, obtočni, krožeči Umluft, odhodni, izrabljeni Abluft, pihani Gebläseluft, podeželski Landluft, segreti die Heißluft, sekundarni Zweitluft, stisnjeni Druckluft, sveži Frischluft, topli Warmluft, višinski Höhenluft, vpihavani Blasluft, vroči Heißluft, zatohel Kellerluft, zgorevni/zgorevalni Verbrennungsluft, zgoščeni, stisnjeni [Preßluft] Pressluft, zimski Winterluft, v prostoru Raumluft, v sobi Zimmerluft); rudarstvo das Wetter; tehnika der Wind
čist zrak reine Luft (tudi figurativno)
potreben zrak der Luftbedarf
slab zrak schlechte Luft
zrak sklopke tehnika das Kupplungsspiel
stisnjen zrak tehnika die Pressluft
raketomet na stisnjen zrak die Pressluftkanone, Luftdruckkanone, pneumatischer Minenwerfer
raketa zrak-zemlja vojska die Luft-Boden-Rakete
raketa zrak-zrak die Luft-Luft-Rakete
zrak je čist die Luft ist rein
izsesati zrak iz (etwas) leerpumpen
pihati/spuščati zrak v tehnika (etwas) anblasen
vpihavati vroč zrak tehnika heißblasen
ki lahko dihajo zrak luftatmend
ki vsebuje zrak lufthaltig
… zraka Luft-
(čiščenje die Luftreinigung, dostop/vstop der Luftzutritt, dovajanje/dovod die Luftzufuhr, die Lufteinlauf, die Luftzuleitung, die Luftzuführung, der Luftzutritt, svežega zraka die Frischluftzufuhr, gibanje die Luftbewegung, gostota die Luftdichte, grelnik der Lufterhitzer, izmenjava, kroženje die Luftumwälzung, izpust der [Luftablaß] Luftablass, količina die Luftmenge, kontrola die Luftüberwachung, kroženje der Luftumlauf, odsesavanje die Luftabsaugung, odvod der Luftabzug, ohranjanje čistosti die Luftreinhaltung, onesnaženje/onesnaževanje die Luftverunreinigung, Luftverschmutzung, pomanjkanje der Luftmangel, požiranje medicina das Luftschlucken, predgrelnik der Luftvorwärmer, regulator der Luftregler, speljava die Luftleitung, sprememba die Luftveränderung, der Luftwechsel, temperatura die Lufttemperatur, utekočinjenje die Luftverflüssigung, vdor hladnega der Kaltlufteinbruch, vlaženje die Luftbefeuchtung, vlažilnik der Luftbefeuchter, vlažnost die Luftfeuchtigkeit, vsebnost der Luftgehalt, vstop der Lufteintritt, vstop svežega der Frischlufteintritt)
odvod zraka die Entlüftung
pravica luči in zraka pravo das Fensterrecht

iz zraka aus der Luft
vojska dejstvovanje iz zraka die Lufteinwirkung
ogled iz zraka die Sichtung
oskrba iz zraka die Luftversorgung
pogled iz zraka die Luftansicht
posnetek iz zraka die Luftaufnahme

na zrak an die Luft
iti na svež zrak frische Luft schöpfen
odpeljati se na zrak ins Freie fahren

na zraku an der Luft, in der Luft
kaljenje na zraku tehnika die Lufthärtung
obstojen na zraku luftbeständig
sušenje na zraku die Lufttrocknung
sušen na zraku luftgetrocknet

po zraku in der Luft, durch die Luft, transport: auf dem Luftweg
jadranje po zraku der Segelflugsport
letenje po zraku der Flug, (jahanje na metli) der Hexenritt
leteti po zraku (durch die Luft) fliegen
nositi po zraku listje: durch die Luft wirbeln
potreba po zraku der Luftbedarf
mahanje po zraku figurativno ein Schlag ins Wasser

v zrak in die Luft
strel v zrak der [Warnschuß] Warnschuss
dvigovati/metati v zrak in die Luft werfen, listje: aufwirbeln, kamenje pri eksploziji ipd.: aufschleudern
odleteti v zrak (eksplodirati) in die Luft fliegen
vreči v zrak in die Luft werfen, z eksplozijo: in die Luft sprengen/jagen
zleteti v zrak auffliegen (tudi živalstvo, zoologija)

v zraku in der Luft, letalstvo, živalstvo, zoologija im Flug
boj/bojevanje v zraku der Luftkampf
eksplozija v zraku die Luftexplosion
premoč v zraku die Luftüberlegenheit
oblast/prevlada v zraku die Luftherrschaft
zvok v zraku der Luftschall
živeč v zraku luftlebend
biti v zraku in der Luft liegen (tudi figurativno)
zavohati, da je nekaj v zraku Lunte/den Braten riechen

z zrakom mit der Luft
balon s segretim zrakom der Heißluftballon
čiščenje s stisnjenim zrakom die Druckwindreinigung
ki je v stiku z zrakom luftbestrichen
napolnjen z zrakom luftgefüllt
ogrevanje s toplim zrakom die Warmluftheizung
pištola z vročim zrakom die Heißluftpistole
kopel z vročim zrakom das Heißluftbad
ogrevanje s toplim zrakom die Luftheizung
zdravilišče z zdravilnim zrakom der Luftkurort
žilavenje z zrakom tehnika das Windfrischen

za zrak für die Luft, Luft-
jeklenka za stisnjen zrak die [Preßluftflasche] Pressluftflasche
cev za zrak der Luftkanal, das Luftrohr, pri potapljaški maski: der Schnorchel
kanal za zrak der Luftkanal
kompresor za zrak der Luftpresser, Luftkompressor
pomožni rezervoar za zrak der Hilfsluftbehälter
puhalo za zrak das Luftgebläse
posoda za stisnjeni zrak der Druckluftbehälter
reže za zrak der Lufteintritt
šoba za zrak die Luftdüse
ventil za dovajanje zraka das [Lufteinlaßventil] Lufteinlassventil
ventilator za sveži zrak das Frischluftgebläse
za stisnjeni zrak Druckluft-
(zavora die Druckluftbremse)
neprepusten za zrak luftdicht, luftundurchlässig
prepusten za zrak luftdurchlässig, (zračen) atmungsaktiv
neprepustnost za zrak die Luftundurchlässigkeit
prepustnost za zrak die Luftdurchlässigkeit
hlastati za zrakom nach Luft schnappen

žȁbica ž
1. žabica
2. vrsta ognjemetne rakete: prašte rakete i žabice
3. okras na pištoli, puški
4. zaponka pri opanku
5. spodnja stran konjskega kopita
6. mandelj, drgal
7. bot. veliki odolin
8. praviti -e metati kamenje, da odskakuje od vodne površine