Franja

seesaw [sí:sɔ́:]

1. samostalnik
gugalnica, guncnica (v sredini podprta deska)
figurativno stalno kolebanje, pogostna menjava

to go seesaw kolebati, nihati; izmenoma prihajati, hoditi sem in tja

2. pridevnik
premikajoč se gor in dol; spremenljiv, omahljiv

a seesaw motion gibanje gor in dol

3. prislov
gor in dol, sem in tja; spremenljivo, omahljivo

4. prehodni glagol & neprehodni glagol
gugati (se), zibati (se), nihati
figurativno stalno se menjavati

séparatiste [-tist] adjectif separatističen; masculin separatist

mouvement masculin séparatiste separatistično gibanje
séparatistes irlandais irski separatisti

separatíst(ičen) séparatiste (moški spol)

separatističčno gibanje mouvement moški spol séparatiste (ali autonomiste)

set^*3 [set]

1. prehodni glagol
postaviti, položiti, posaditi, namestiti, instalirati, montirati, dati v določen položaj; naravnati (ud, uro); razvrstiti, sestaviti v zbirko (žuželke itd.); nasaditi (kokoš, jajca); pogrniti (mizo), razviti (jadro); razporediti, zlágati (tiskarske črke); urediti, (s)frizirati (lase); vstaviti, vdelati (dragulj v zlato); zabiti (v zemljo); spraviti (v gibanje), privesti, spraviti v določeno stanje; spustiti (na prostost); nagnati koga k delu, zapovedati mu, da se loti kakega dela; postaviti, dati (komu kaj) za zgled (vzor, primer); postaviti (pravilo); dati (komu ali sebi) nalogo; komponirati, uglasbiti (to za)
naščuvati (at s.o. proti komu)
razpisati (nagrado) (on na)
stisniti (zobe)
gledališče uprizoriti, postaviti na oder; obsuti, posuti kaj (with z)
sesiriti (mleko); usmeriti, gnati (čoln); zasaditi zemijo, tla (with z)

2. neprehodni glagol
zaiti, zahajati (sonce, mesec, tudi figurativno)
ustaliti se (vreme); pihati (o vetru), prihajati (from od, iz)
gibati se, premikati se v neki smeri (o vodnem toku itd.); kreniti (na pot); kazati nagnjenost (to za)
lotiti se, začeti; pridobiti na moči; (o lovskem psu) nepremično obstati in tako opozoriti na bližnjo divjačino; (o obleki) pristajati; spremeniti se v trdno stanje, otrdeti (cement, malta), strditi se; (o plesalcih) stati nasproti partnerju; (o cvetu) narediti plod; dobiti določeno obliko

to set afoot (on foot) začeti, pripraviti (kaj)
to set s.o. against nahujskati koga proti, ustvariti pri kom nerazpoloženje za
to be set on (upon) s.th. trdovratno vztrajati pri čem, biti ves mrtev na kaj
to set alar(u)m naravnati budilko na potrebni čas
to set the axe to s.th. začeti kaj sekati, nastaviti sekiro na kaj, uničiti kaj
to set the broken bones (a fracture) naravnati zlomljene kosti (zlom)
to set books to be read določiti knjige, ki jih je treba prebrati
this hat set me back a pound sleng ta klobuk me je stal en funt
to set bounds to s.th. omejiti kaj
to set one's cap at pogovorno prizadevati si pritegniti (snubca)
this cement sets quickly ta cement hitro otrdi
to set chairs for everybody namestiti stole za vse
his character has set njegov značaj je dozorel
to set the clock (the watch) naravnati uro
to set close tisk staviti, zlágati z majhnimi razmiki med črkami ali besedami
to set at defiance izzvati, kljubovati
to set a dog on s.o. spustiti, naščuvati psa na koga
to set persons by the ears (at variance, at loggerheads) izzvati prepir (razdor) med dvema osebama, spraviti v spor, spreti dve osebi
to set s.o. at ease pomiriti koga, osvoboditi koga zadrege (tesnobe, ženiranja, stiske)
to set an end to s.th. napraviti konec čemu
to set an engine going spraviti stroj v pogon
to set an example dati zgled
to set eyes on s.th. upreti oči (pogled) v kaj, opaziti kaj
to set one's face against pogovorno odločno se upreti, zoperstaviti
how far did I set you? (v šoli) do kam smo prišli (vzeli) (zadnjič)?
to set the fashion dajati, uvesti, diktirati modo (ton)
to set s.o. on his feet postaviti koga na noge (tudi figurativno)
to set fire to (at) s.th. podnetiti, zažgati kaj
to set s.th. on fire požgati, zažgati kaj
to set the Thames on fire figurativno napraviti nekaj osupljivega
to set foot in a house prestopiti prag hiše, vstopiti v hišo
to set on foot postaviti na noge, začeti, uvesti, spraviti v gibanje, v tek
to set foot on s.th. stopiti na kaj
to set free (at liberty) izpustiti na prostost
to set a glass in a sash vstaviti šipo v (okenski) okvir
to set one's hand to s.th. podpisati kaj, zapečatiti kaj
to set a hen posaditi kokoš na jajca
to set one's house in order spraviti (svojo) hišo v red, urediti hišo; figurativno spraviti svoje stvari v red, urediti svoje stvari; napraviti red, pomesti z nepravilnostmi, izvesti reforme
to set a lady's hair urediti, naviti, sfrizirati, narediti pričesko dami
to set one's hand to a task lotiti se naloge
I set my hand and seal to this document s tem podpisujem to listino
to set one's heart (one's mind) to s.th. poželeti, zelo si (za)želeti, zahtevati zase, izbrati zase, odločno skušati dobiti kaj, navdušiti se za kaj
to set s.o.'s heart at rest napraviti konec dvomu, zaskrbljenosti, pomiriti koga
the jelly has (is) set želé se je strdil
to set at large dati prostost, izpustiti, osvoboditi
to set a company laughing spraviti družbo v smeh
to set ono's life on a chance figurativno staviti svoje življenje na kocko
to set s.th. in a proper light postaviti kaj v pravo luč
to set little (much) by s.th. malo (visoko) kaj ceniti
to set one's mind on obrniti svoje misli na
to set to music uglasbiti
my muscle sets mišica se mi napne
to set s.o. at naught rogati se, posmehovati se komu, podcenjevati, omalovaževati, poniževati, v nič devati koga, ne se ozirati na koga
to set o.s. against s.th. upreti se, zoperstaviti se čemu
public opinion sets strongly against them javno mnenje jim je sovražno
to set o.s. lotiti se; šport zavzeti mesto na startu, pripraviti se za start
to set the pace regulirati korak, hojo; dajati takt
to set paper pogovorno napisati vprašanja, ki jih bodo vlekli študenti na izpitu
to set pen to paper lotiti se pisanja, začeti pisati
to set the police after s.o. poslati policijo za kom
to set a price on s.th. določiti čemu ceno, naložiti ceno za kaj
to set a price on s.o.'s life (head) razpisati nagrado na glavo kake osebe
to set s.th. before the public prinesti kaj pred javnost
to set a razor nabrusiti britev; izgladiti ostrino britve po brušenju
to set s.o. at rest pomiriti, umiriti koga
to set a question at rest urediti (rešiti) vprašanje
to set s.o. right popraviti, korigirati koga
to set right (to rights, in order) spraviti v red, popraviti
to set roaring (in a roar) spraviti v krohot
to set a handle with rubies vdelati rubine v ročaj
to set sail dvigniti jadro, odjadrati, odpluti, kreniti na potovanje po morju
to set a saw izviti zobe žage v nasprotnih si smereh
to set seal to s.th. staviti pečat na kaj
to set seed posejati seme
to set shoulder to the wheel figurativno pomagati, podpreti, zelo si prizadevati, odločno se lotiti
to set spies on s.o. vohuniti za kom
to set spurs to the horse z ostrogami spodbosti konja, spodbujati
to set a stake into the ground zabiti kol v tla, v zemljo
his star sets figurativno njegova zvezda zahaja
to set store by s.th. sleng visoko (zelo) ceniti, preceniti kaj; pripisovati veliko važnost čemu
to set the table pogrniti mizo
to set a task dati, naložiti nalogo
to set one's teeth stisniti zobe (tudi figurativno)
to set s.o.'s teeth on edge izzvati razburjenost (vznemirjenost) pri kom, (raz)dražiti živce komu, iti komu na živce
to set s.o. thinking dati komu misliti
to set a trap nastaviti past (zanko)
to set at variance spreti, razdvojiti
to set veils razpeti jadra
to set s.o. in the way pokazati komu pot, spraviti koga na pravo pot
to set s.o. on his way arhaično spremiti koga del (kos) poti
to set wide tisk staviti razprto, z velikimi razmiki med črkami ali besedami
to set one's wits to another's meriti se s kom v diskusiji
to set one's wits to a question iskati rešitev problerna, prizadevati si rešiti problem
to set one's wits to work predati se resnemu razmišljanju
to set the watch navtika postaviti straže na njihova mesta
it sets him well dobro mu pristaja
the weather has set fair vreme je postalo lepo
to set s.o. to work spraviti koga k delu
to set o.s. to work lotiti se dela

sindikálen syndical, syndicalist

sindikálno gibanje trade union movement
sindikálni sistem unionism

sindikálen syndical

sindikalni delegati délégués syndicaux
sindikalno gibanje mouvement syndical
sindikalni sestanek réunion syndicale

sindikalístičen (-čna -o) adj. sindacalistico:
sindikalistično gibanje movimento sindacale; tradunionismo

sindikaln|i (-a, -o) gewerkschaftlich, znotraj sindikata: innergewerkschaftlich; Gewerkschafts- (voditelj der Gewerkschaftsführer, zveza der Gewerkschaftsverband, der Gewerkschaftsbund, gibanje die Gewerkschaftsbewegung)

socialistični feminizem stalna zveza
(družbeno gibanje) ▸ szocialista feminizmus

správiti (-im) | správljati (-am)

A) perf., imperf.

1. (s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom)
spraviti lisico iz brloga stanare la volpe
spraviti zamašek iz steklenice estrarre il tappo dalla bottiglia
spraviti omaro skozi vrata far entrare l'armadio dalla porta
spraviti les iz gozda trasportare il legname dal bosco
spraviti blago mimo carinikov introdurre clandestinamente, contrabbandare la roba

2.
z udarcem spraviti koga na tla stendere qcn. con un pugno
spraviti koga iz zapora far uscire qcn. di prigione
spraviti koga v zapor, za zapahe cacciare qcn. in prigione
spraviti od doma, od hiše cacciare di casa
spraviti oviro s poti rimuovere l'ostacolo
spraviti madež s tkanine togliere, eliminare la macchia dal tessuto, smacchiare il tessuto
spraviti otroke v posteljo portare i bambini a letto
spraviti pijanca na noge rimettere in piedi l'ubriaco
spraviti stvari v red rimettere le cose in ordine
spraviti stvari v sklad coordinare qcs.
spraviti koga k pameti ricondurre alla ragione, far ragionare qcn.
spraviti koga v bes, obup, zadrego far arrabbiare, disperare; mettere in imbarazzo qcn.
spraviti koga v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti koga pod svojo oblast sottomettere qcn.

3.
spraviti konja v dir spronare il cavallo al galoppo
spraviti napravo v gibanje avviare, mettere in moto il meccanismo

4. spraviti ob far perdere:
spraviti ob premoženje far perdere il patrimonio
spraviti ob živce far impazzire
spraviti ob čast far perdere la reputazione

5. mettere, portare in serbo; immagazzinare:
spraviti seno immagazzinare il fieno

6. mettere via, riporre, mettere al sicuro:
spraviti dokumente mettere via i documenti
spraviti denar, zlatnino mettere al sicuro il denaro, i preziosi

7. riconciliare, rappacificare:
spraviti sprte sosede riconciliare i vicini in lite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
s težavo spraviti iz koga besedo stentare a cavare di bocca qualche parola a qcn.
spraviti koga s poti, s sveta ammazzare qcn., far fuori, togliere di mezzo qcn.
ničesar ne moči spraviti z jezika non poter dire niente
spraviti si koga z vratu liberarsi di qcn.
spraviti koga h kruhu trovare un lavoro per qcn., sistemare qcn.
spraviti koga na led ingannare, truffare qcn.; pog. fregare qcn.
pren. spraviti podjetje na noge rimettere in sesto l'impresa
spraviti koga na beraško palico ridurre qcn. sul lastrico
spraviti koga na pravo pot riportare qcn. sulla retta via
spraviti na svet mettere alla luce, partorire
spraviti na oni svet mandare all'altro mondo, ammazzare
spraviti otroke sistemare i figli
spraviti prireditev pod streho allestire (con successo) uno spettacolo
spraviti v denar vendere
spraviti koga v grob provocare la morte di qcn.
spraviti koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
pog. spraviti vase mangiare
spraviti dol mandar giù
pog. spraviti skup, skupaj izpit dare, superare l'esame
spraviti v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti v neugoden položaj mettere in difficoltà
spraviti v bolnico ricoverare all'ospedale
spraviti v obup far disperare, portare alla disperazione
spraviti v promet mettere in circolazione
spraviti v zagato mettere nei guai
spraviti v zmoto indurre in errore

B) správiti se (-im se) | správljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. andarsene; andare:
spraviti se spat andare a letto
spraviti se izpod nog, izpred oči togliersi di tra i piedi, sparire dagli occhi

2. spicciarsi:
hitro se spravi, ne moremo čakati e spicciati! Non possiamo aspettare

3. accingersi, mettersi a:
spraviti se k branju, delu mettersi a leggere, al lavoro

4. spraviti se nad (napasti, napadati) attaccare qcn.

stacionáren (-rna -o) adj.

1. stazionario, fisso, fermo; stanziale

2. costante, stabile, permanente:
stacionarni turizem turismo stanziale
fiz. stacionarno gibanje moto stazionario, permanente
med. stacionarno zdravljenje ospedalizzazione, degenza in ospedale

stávkoven de gréve

stavkovna blagajna fonds moški spol de gréve
stavkovno gibanje mouvement moški spol de gréve
stavkovni odbor comité moški spol de gréve
stavkovna parola mot moški spol d'ordre de gréve
stavkovna podpora allocation ženski spol de gréve
stavkovna straža piquet moški spol de gréve
stavkovni val vague ženski spol de gréves

stávkoven de huelga; huelguista

stavkovna blagajna caja f de subsidio a los huelguistas, fondo m de huelga, caja f de resistencia en huelgas
stavkovno gibanje movimiento m huelguista
stavkovni odbor comité m de huelga
stavkovna parola consigna f de huelga
stavkovna podpora subsidio m de huelga
stavkovna straža piquete m de huelga
stavkovni val ola f de huelgas

stavkovn|i (-a, -o) Streik- (val die Streikwelle, fronta die Streikfront, straža der Streikposten, gibanje die Streikbewegung)

svetóven du monde, mondial, universel, international

svetovno čudo merveille ženski spol du monde
svetovno gibanje mouvement mondial
svetovno gospodarstvo économie mondiale
svetovna gospodarska konferenca conférence économique internationale
svetovna gospodarska kriza crise économique mondiale
svetovni jezik langue universelle
svetovna literatura littérature universelle
svetovni mir paix ženski spol du monde (ali mondiale, filozofija universelle)
svetovno mnenje opinion mondiale
svetovno morje océan moški spol
svetovni nazor conception ženski spol du monde, idéologie ženski spol, idées qu'on a sur le monde
svetovna politika politique mondiale
svetovni položaj situation mondiale
svetovno potovanje tour moški spol du monde
svetovni požar conflagration universelle
svetovni prestiž, sloves réputation (ali renommée) mondiale (ali universelle), prestige international
svetovna produkcija production mondiale
svetovno prvenstvo championnat moški spol du monde
svetovna razstava exposition universelle
svetovni rekord record mondial
svetovni rekorder détenteur moški spol du record mondial
svetovna sila puissance mondiale
svetovna sindikalna zveza fédération syndicale mondiale
svetovna trgovina commerce mondial, échanges internationaux
svetovna vojna guerre mondiale
prva (druga) svetovna vojna Première (Deuxième) Guerre mondiale
Svetovna zdravstvena organizacija Organisation mondiale de la santé (O.M.S.)
svetovna zgodovina histoire universelle
svetovna zveza union internationale

svetóven mundial; universal; del mundo; internacional

Svetovna Banka Banco m Mundial
svetovni kongres (gibanje, gospodarstvo, organizacija, požar, mir) congreso m (movimiento m, economía f, organización f, conflagración f, paz f) mundial
svetovno mnenje opinión f del (ali al) mundo
svetovni jezik (razstava, zgodovina) idioma m (exposición f historia f) universal
svetovna književnost literatura universal (ali mundial)
svetovno morje océano m
svetovna politika (trg, prestiž) política f (mercado m, prestigio m) internacional
svetovna država imperio m
svetovna sila potencia f mundial, gran potencia f
svetovni sloves fama f (ali renombre m) mundial
svetovna gospodarska konferenca conferencia f económica internacional
svetovna gospodarska kriza crisis f económica mundial
svetovni nazor concepción f del mundo, (ideologija) ideología f; cosmovisión f
svetovna produkcija producción f mundial
svetovni položaj situación f mundial (ali internacional)
svetovno potovanje vuelta f al mundo, viaje m alrededor del mundo
svetovna trgovina comercio m mundial (ali internacional)
svetovni zemljevid mapamundi m
svetovno čudo maravilla f del mundo
svetovna poštna zveza Unión f Postal Universal
svetovna zdravstvena organizacija Organización f Mundial de la Salud (krajšava: OMS)
svetovna sindikalna zveza Confederación f Internacional de Sindicatos
svetovni potnik trotamundos m
svetovni, -a prvak(inja) campeón m, -ona f mundial (ali del mundo)
svetovno prvenstvo campeonato m mundial (ali del mundo)
svetovni rekord marca f (ali angl record, récord m) mundial
svetovni, -a rekorder(ka) poseedor m, -ra f de la marca (ali angl del récord, record) mundial
svetovna vojna guerra f mundial
prva svetovna vojna (1914 do 1918) la primera guerra mundial
druga svetovna vojna (1939-1945) la segunda guerra mundial
svetovna zveza unión f internacional
svetovna zveza bivših bojevnikov Federación f Mundial de Excombatientes

svetovn|i (-a, -o) Welt- (čas die Weltzeit, dogodek das Weltereignis, duh der Weltgeist, kongres der [Weltkongreß] Weltkongress, nazor die Weltanschauung, pokal der Weltpokal, Weltcup, položaj die Weltlage, red die Weltordnung, rekord der Weltrekord, die Weltbestleistung, sistem das Weltsystem, uspeh der Welterfolg, gospodarska kriza die Weltwirtschaftskrise, javnost die Weltöffentlichkeit, konferenca die Weltkonferenz, kulturna dediščina das Weltkulturerbe, literatura die Weltliteratur, obla die Weltkugel, politika die Weltpolitik, proizvodnja die Welterzeugung, razstava die Weltausstellung, revolucija die Weltrevolution, senzacija die Weltsensation, slava der Weltruhm, trgovina der Welthandel, uganka das Welträtsel, uspešnica der Welterfolg, zgodovina die Weltgeschichte, znamka die Weltmarke, verstvo die Weltreligion, zaloge množina der Weltvorrat, dogajanje das Weltgeschehen, gibanje die Weltbewegung, gospodarstvo die Weltwirtschaft, javno mnenje die Weltmeinung, mesto die Weltstadt)
svetovnega pomena von Weltbedeutung
svetovnega slovesa weltberühmt, umetnik ipd.: von Weltrang
v svetovnem merilu im Weltmaßstab

svobôden (-dna -o) adj. libero:
svobodni ljudje in sužnji uomini liberi e schiavi
svobodne države paesi liberi
hist. Svobodno tržaško ozemlje (STO) Territorio Libero di Trieste (TLT)
svobodno gibanje libera circolazione
svobodno oblikovanje cen libera formazione dei prezzi
svobodna trgovina libero commercio
svoboden prevod traduzione, versione libera
biti svoboden essere celibe, nubile
pren. pustiti komu svobodno pot lasciare a qcn. di decidere di testa propria
sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
svobodna carinska cona zona franca
svobodna konkurenca libera concorrenza
svobodna luka porto franco
svobodni poklic libera professione
jur. svoboden preudarek discrezione, discrezionalità
lit. svobodni verz verso libero

symboliste [sɛ̃bɔlist] adjectif simbolističen; masculin simbolist, privrženec simbolizma; kdor uporablja simbole

poésie féminin, peintre masculin symboliste simbolistična poezija, simbolističen slikar
mouvement symboliste simbolistično gibanje

syndical, e, aux [sɛ̃dikal, ko] adjectif sindikalen; ki se tiče strokovnih organizacij, sindikatov

mouvement masculin syndical sindikalno gibanje
réunion féminin syndicale sindikalni sestanek
organisation féminin, union féminin syndicale sindikalna organizacija, zveza
délégués masculin pluriel syndicaux sindikalni delegati
leader masculin syndical sindikalni voditelj