Franja

Zadetki iskanja

  • vuelta ženski spol obrat, ovinek; povratno potovanje; kratek sprehod (vožnja); povračilo; protiusluga; prekuc, kozolec; hrbtna stran; (pre)oranje; udarci, batine; (šport) runda; (pre)obrat, sprememba; nahrulitev

    vuelta del año letni obrat, novo leto
    vuelta de (la) campana (fig) prekuc, kozolec
    vuelta en coche sprehod s kočijo (avtom)
    vuelta al mundo potovanje okoli sveta
    vuelta al trabajo obnovitev dela
    vuelta del trabajo vrnitev z dela
    gastos de vuelta povratni stroški
    otra vuelta (Am) spet, še enkrat; drugič
    ¡otra vuelta! že zopet! vedno ista pesem!
    a vuelta ob vrnitvi; okrog; hkrati z, obenem z
    a vuelta de Navidad okrog božiča
    a vuelta de correo z obratno pošto
    a vuelta de dado na slepo (srečo), približno
    a vuelta de ojo kot bi trenil
    a la vuelta na povratnem potovanju; na hrbtni strani
    suma a la vuelta za prenos (v trgovskih knjigah)
    a la vuelta de na poti v
    a la vuelta de pocos años čez nekaj let
    a la vuelta de la esquina (fig) okrog vogala, čisto blizu
    a la vuelta encontrará V. na drugi strani boste našli
    ¡a la vuelta te espero! (fam) kmalu se zopet vidimo!
    a mi vuelta ob moji vrnitvi
    de la vuelta (trg, Am) prenos
    ¡hasta la vuelta! do svidenja!
    ¡vuelta a empezar! še enkrat začeti!
    ¡vuelta a (ali con) lo mismo! vedno isto! vedno ista pesem!
    ¡vuelta! (voj) na levo krog!
    dar la vuelta (a) obrniti; komu hrbet obrniti
    dar la vuelta a un país deželo popolnoma prepotovati
    dar una vuelta izlet ali kratko potovanje napraviti; iti na sprehod; (fig) spremeniti se
    dar una vuelta de campana kozolec napraviti, prekucniti se
    dar una vuelta a la llave ključ zavrteti v ključavnici, zakleniti
    dar una vuelta a uno (fig) koga prebunkati
    dar media vuelta obrniti se
    dar de vuelta dati nazaj (drobiž pri plačanju)
    estar de vuelta vrniti se, vračati se
    ya estoy de vuelta sem že nazaj
    no tiene vuelta de hoja, ya no tiene vuelta (fig) ne da se nič (več) spremeniti, temu se ne da pomagati
    a vueltas tu pa tam, včasih
    a vueltas de razen; okrog
    a pocas vueltas v kratkem času; brez obotavljanja
    andar en vueltas y revueltas (fig) vse možne ovinke delati
    andar a vueltas con (fig) ne si vedeti pomagati
    andar a las vueltas de alg. (fig) iti za kom, slediti komu
    andar en vueltas (fig) izgovore iskati, izgovarjati se
    buscarle a uno las vueltas (fig) čakati na priložnost, da koga prevaramo
    coger las vueltas (a) (fig) koga spregledati, spoznati njegove načrte
    dar vueltas a un asunto (fig) premlevati neko stvar, premišljevati
    dar vueltas a la manivela vrteti ročico
    dar vueltas por la calle iti gor in dol po ulici
    dar cien vueltas a uno (fig) koga zelo prekašati
    la cabeza me da vueltas v glavi se mi vrti
    guardar las vueltas (fig) varovati se, paziti
    tener vueltas muhast biti
  • vzeti2 [é] (vzamem) jemati v šoli: durchnehmen (novo lekcijo eine neue Lektion, Smoletovo Antigono die Antigona von Smole, še enkrat nachnehmen)
  • warm2 [wɔ:m] samostalnik
    gretje, ogrevanje; nekaj toplega

    British warm vojska kratek (častniški) plašč uniforme
    to have a warm at the fire (p)ogreti se pri ognju
    to give the milk another warm še enkrat pogreti mleko
  • when [wen]

    1. veznik
    ko, kadar, v času ko, ravno ko; kdaj; potem ko; medtem ko, vedno kadar

    when a boy kot (ko sem bil, je bil še) deček
    when asleep v spanju
    when received po prejemu
    he is playing when he might be studying igra se, namesto da bi se učil

    2. prislov
    kdaj

    when did it happen? kdaj se je to zgodilo?

    3. zaimek
    kdaj, kateri čas

    since when od kdaj, kako dolgo; odtlej, od tega časa
    till when doklej
    till when shall I wait? doklej bom čakal?

    4. samostalnik
    čas, trenutek; datum (of an event nekega dogodka)

    the when and the how datum in način
    the when and where čas in kraj (of s.th. česa)
    else when enkrat drugič, drugikrat
  • wöchentlich tedenski; wöchentlich einmal (enkrat) na teden
  • write out prehodni glagol
    v celem izpisati, napisati v neskrajšani obliki; prepisati, kopirati

    to write out fair prepisati na čisto, napraviti čistopis
    to write out over again še enkrat prepisati
    to write o.s. out izčrpati svojo pisateljsko žilo, izpisati se
  • year [ji: britanska angleščina tudi jə:] samostalnik
    leto
    množina doba, starost
    astronomija perioda, obhodni čas (planeta)

    year by year, from year to year od leta do leta, iz leta v leto
    year in year out, year after year od leta do leta, leto za letom, skozi vsa leta
    years before pred(mnogimi) leti
    poetično in years v letih, star
    a man in years starček
    every other year vsako drugo leto
    for years to come za prihodnja leta
    for years leta in leta, mnogo let
    once a year enkrat na leto
    from year's end to year's end od začetka do konca leta
    year-long enoleten, leto dni trajajoč
    last year lansko leto, lani
    next year prihodnje leto
    civil (common, legal) year navadno leto
    leap-year, bissextile year prestopno leto
    church (Christian, ecclesiastical) year cerkveno leto
    Great Year, Perfect Year veliko (platonsko) leto (26.000 let)
    astronomical, solar year sončno leto
    old year staro leto
    New year novo leto
    a happy New year srečno novo leto
    New year's Day novoletni dan, Novo leto (l. jan.)
    New year's Eve novoletni večer, silvestrovo
    in the year of our Lord, in the year of grace v letu Gospodovem
    school year šolsko leto
    this year's exhibition letošnja razstava
    many years' experience mnogoletno izkustvo
    she is clever for her years bistra je za svoja leta
    he is well on in years on je že v letih, je že star
    she died at eight years old umrla je v starosti 8 let
  • yet1 [jet] prislov
    še vedno, še; doslej, že (v vprašanjih); vendarle

    yet again spet in spet
    yet a moment (samo) še trenutek
    yet once (more) še enkrat
    as yet doslej
    but yet toda vendarle
    never yet še nikoli
    not yet še ne
    nothing yet še nič
    (pri primerniku) yet better še boljši (bolje)
    yet richer še (celó) bogatejši
    there is yet time še je čas
    some are yet to come nekateri morajo še priti
    he may come yet on utegne še priti
    have you finished yet? ste že končali?
    need you go yet? morate že iti?
    I have not yet finished nisem še končal
    the largest yet found specimen doslej največji najdeni primerek
    he will win yet vendarle bo še zmagal
    he'll be hanged yet še obesili ga bodo, končal bo na vislicah
    while he was yet alive ko je še živel
    it is strange and yet true čudno (neverjetno) je, a vendarle resnično
  • za for; for the purpose of; in favour of; after; behind; (= za časa) during

    dan za dnem day by day
    eden za drugim one after another, one behind the other
    korak za korakom step by step
    enkrat za vselej once and for all
    za ves svet ne not for (all) the world
    za gorami beyond the mountains
    jaz za svojo osebo as far as I am concerned
    za mojim hrbtom behind my back
    za primer (v primeru) potrebe in case of need
    za glavo večji taller by a head
    za sedaj for the present
    za šalo by way of a joke
    argumenti za in proti the pros and the cons
    razlogi za in proti the reasons for and against
    za menoj! follow me!
    (kar) za menoj, prosim! this way, please!
    starejši za pet let five years older
    jaz, za sebe (zase) as for me
    beseda za besedo word for word
    mož za možem man by man
    zanimanje za... interest in...
    za mladino neprimeren film a film unsuitable (ali not suitable) for young people
    vstopnica za gledališče a theatre ticket
    za vlade (vladanja) kralja Karla II during the reign of Charles II
    za (= po pooblastilu) (acting) for, per pro., latinsko per procurationem (krajšava: p.p.)
    biti za kaj to be in favour of something
    kdo je za (to)? who is in favour?
    sem za to, da mu odpustimo I'm in favour of (ali I'm for) pardoning him
    večina je za nadaljevanje stavke there is a majority in favour of continuing the strike
    to je važno zame (za mene) this is important to me
    nekaj je za tem (figurativno) there's something behind it
    za hišo je vrt there is a garden behind the house
    to je hud udarec za nas it is a hard blow for us
    brali smo eden za drugim we took it in turns to read
    za koga me (pa) imate (smatrate)? who (arhaično whom) do you take me for?
    nimam ga za genija I do not regard him as a genius
    za to ceno lahko dobiš to blago povsod you can get these goods anywhere at that price
    on jé za tri he eats as much as three
    povleči koga za lase to pull someone by the hair
    on porabi preveč za sebe (zase) he spends too much on himself
    smatrati za dobro to think it advisable
    odšel je za vedno he left for good
    voditi koga za roko to lead someone by the hand
    vzel jo je za ženo he has married her, arhaično he has taken her to wife (ali as his wife)
    on zaostaja za časom he is behind the times
    zapri vrata za seboj! shut the door after (ali behind) you!
    zgrešil je za pol metra he missed by half a metre
    zmotil sem se za 10.000 SIT I made a mistake of 10,000 tolars
    sedeti za mizo to sit at the table
    pustiti za seboj to leave behind
  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • začénjati (-am) | začéti (-čnèm)

    A) imperf., perf.

    1. cominciare, iniziare, mettersi a:
    začenjati delo iniziare il lavoro
    začenja snežiti comincia a nevicare
    začeti študirati mettersi a studiare

    2. aprire, avviare, attaccare; entrare:
    začeti pogovor avviare un discorso
    začeti boj attaccare battaglia
    začeti vojno s, z entrare in guerra con, contro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    enkrat je treba začeti prima o poi bisogna cominciare
    pog. začeti (obrt) na svojo roko aprire un'attività in proprio
    začeti znova cominciare daccapo
    začeti posel incamminare un affare
    začeti govor esordire
    začeti pogajanja intavolare una trattativa
    začeti (akademsko) kariero intraprendere la carriera (accademica)
    začeti pripovedovati prendere a narrare

    B) začénjati se (-am se) | začéti se (-čnèm se) imperf., perf. refl. cominciare, iniziare, aver inizio:
    zima se začenja comincia l'inverno
    začelo se je obiranje hmelja era cominciata la raccolta del luppolo
    pren. njegov dan se zgodaj začne in pozno konča la sua giornata inizia presto e finisce tardi
  • zákop m
    1. pokop, pogreb
    2. jama: sakriti žito u zakop
    3. po deset krompira izbaciš jednim -om po deset krompirjev izkoplješ, ko enkrat vsekaš
  • zaplóskatí to clap one's hands

    takó so mu zaploskali, da je moral še enkrat igrati they clapped him so enthusiastically that he had to play an encore
  • zapómniti si retenir quelque chose, garder quelque chose en mémoire, se souvenir de

    to si bom zapomnil je m'en souviendrai
    tole si dobro zapomnite! retenez bien ceci!, tenez-vous cela pour dit!, tenez-le-vous pour dit!
    zapomni si enkrat za vselej! rappelle-toi une fois pour toutes!
  • zavit1 (-a, -o) gebogen (kljukasto hakig); kot vijak: gewunden, schraubig gewunden
    enkrat zavit einwindig
    (kriv) krumm; (zasukan) verdreht; les: drehwüchsig; (vijugast) verschlungen
    zavite stopnice množina die Wendeltreppe
  • že [é]

    1. časovno, mera: schon, bereits

    2. poudarjalno, omejevalno: schon
    če že wenn schon

    3.
    že enkrat (končno) schon einmal, (vendarle) doch einmal (pridi že enkrat komm doch einmal)

    4. (pač) wohl
    bo že tako es wird wohl so sein
    že ne bestimmt nicht (jaz že ne ich bestimmt nicht)

    5.
    že tako (takointako) sowieso

    6.
    kdo/kako že (wer/wie) doch

    7.
    bo že! es geht irgendwie
  • žgán (-a -o) adj. cotto:
    žgana glina cotto
    enkrat žgana opeka cotta di mattoni
    žgana pijača acquavite, distillato
    um. žgana siena terra di Siena bruciata
    žgani sladkor zucchero caramellato, caramello
    žgano apno calce viva
  • živéti vivir; existir; dar señales de vida ; (stanovati) vivir, residir

    živeti naprej seguir viviendo, subsistir
    živeti skupaj z convivir con
    živeti udobno (od miloščine, od zraka, v divjem zakonu) vivir a su gusto (de caridad, del aire, amancebado)
    brezskrbno, tjavdan živeti vivir despreocupado
    razvratno živeti vivir licenciosamente
    živeti sam zase, v osamljenosti vivir retirado
    bedno živeti vivir miserablemente (ali en estrechez), vegetar, fam ir tirando
    on živi v Kranju vive en Kranj
    živeti v tujini vivir en el extranjero
    živeti za kaj entregarse por entero a a/c
    dobro živeti darse buena vida
    znati živeti saber vivir
    živeti od rok do ust vivir al día
    živeti v upanju, da ... vivir en la esperanza de que (futur)
    on ne bo več dolgo živel ya no vivirá mucho, sus días están contados
    mirno živeti vivir en paz (ali pacíficamente)
    razkošno živeti vivir a lo grande
    samo enkrat se živi no se vive más que una vez
    dokler je živel moj oče viviendo mi padre
  • življênje life; living; existence; being; subsistence

    brez življênja lifeless; inanimate, inactive
    v cvetu življênja in the prime of life
    za vse življênje for life, for one's lifetime
    v vsakdanjem življênju in everyday life
    v vsem mojem življênju in all my born days
    (skozi) vse moje življênje all my life (ali lifetime)
    pasje življênje dog's life
    vojaško življênje army (ali military) life
    enolično življênje humdrum existence
    sit življênja sick of life, pogovorno fed up, žargon browned off
    posmrtno življênje afterlife
    golo življênje bare existence
    bedno življênje wretched life
    dolgo življênje longevity
    družbeno življênje social life
    razvratno življênje dissolute (ali depraved) life, dissipation
    udobno življênje easy life
    borba za življênje struggle for life
    način življênja way (ali manner) of life, ways pl, conduct
    aktivno življênje active (ali busy) life
    brezdelno življênje idle life
    denar ali življênje! stand and deliver!
    boj na življênje in smrt life-and-death struggle, mortal combat
    le enkrat v življênju only once in a lifetime
    takšno je (pač) življênje! such is life!
    dokler je življênje, je upanje while there is life, there is hope
    življênje ni samo zabava, ni praznik life is not all beer and skittles
    dati (svoje) življênje za domovino to lay down one's life for one's country
    imeti žilavo življênje to have nine lives
    imeti komaj dovolj za življênje to have barely enough to live on
    gre za življênje ali smrt it is a matter of life and death
    gre za moje življênje my life is at stake
    izgubiti življênje to lose one's life
    deset oseb je izgubilo življênje ten persons lost their lives
    ostati pri življênju to remain alive, to survive, to keep body and soul together
    nihati, viseti med življênjem in smrtjo to be hovering between life and death
    njeno življênje visi na nitki her life is hanging on a thread
    rešiti si življênje to save one's life
    ne poznaš še dosti življênja you haven't yet seen much of life
    podariti sovražniku življênje to spare an enemy, to spare an enemy's life
    prositi za (svoje) življênje to beg for one's life
    obuditi koga k življênju to revive someone
    staviti na kocko svoje življênje to take one's life in one's hands
    enako vzeti dobro in slabo v življênju to take the rough with the smooth
    spremeniti svoje življênje to change one's way of living
    poklicati kaj v življênje (figurativno) to start something, to initiate something, to call something into being
    stopiti v življênje to come into being, to enter the world
    streči komu po življênju to make an attempt on someone's life, to seek someone's life
    tvegati svoje življênje to risk one's life, to dice with death
    umakniti se izjavnega življênja to withdraw from (ali to give up) public life
    uspeti v življênju to make one's way in the world, to rise in the world
    vzeti si življênje (napraviti samomor) to take one's own life
    življênje si je vzel he made away with himself, he committed suicide, he took his own life
    zaslužiti ravno za (golo) življênje to earn just enough to live on, to earn a bare living, to make just enough to get by (ali to rub along)
    imam dovolj do konca (svojega) življênja I have enough to last me for life
    ne zasluži dovolj za življênje he doesn't make enough to keep body and soul together
    začeti novo življênje to start a new life, (figurativno) to turn over a new leaf
    živeti dvojno življênje to lead a double life
    živeti enolično življênje to lead a humdrum existence
    zagreniti komu življênje to embitter someone's life
    živeti žalostno življênje to live a miserable life
    živeti veseljaško, uživaško, razburljivo življênje (žargon, figurativno) to burn the candle at both ends
    žrtvovati svoje življênje to sacrifice one's life
  • ἄλλο-τε adv. drugikrat, drugipot, v nekem drugem slučaju, prej enkrat; ἄ. ἄλλῃ sedaj sem (tukaj) – sedaj tja (tam); ἄ. μὲν – ἄ. δέ sedaj – sedaj; ἄλλοτε – τότε δέ sicer – tedaj pa; ἄλλοτε καὶ ἄλλοτε včasih, zdaj pa zdaj.