Franja

merílo échelle ženski spol , mesure ženski spol , régle graduée, calibre moški spol , jauge ženski spol

v merilu 1 : 100000 à l'échelle de 1 : 100000
v velikem merilu sur une grande échelle
v zmanjšanem merilu à échelle réduite, en réduction

merílo (-a) n

1. (priprava) metro, misura:
teh. globinsko merilo calibro di profondità
leseno merilo metro di legno
zložljivo merilo metro pieghevole

2. pren. criterio, principio; misura; stregua:
ocenjevati po objektivnih merilih valutare secondo criteri obiettivi
pren. presojati z dvojnim merilom usare metri diversi

3. (razmerje med merami na zemljevidu) scala:
zemljevid v merilu 1:300.000 carta su scala 1:300.000

4. publ. (izraža prostorsko omejenost) scala:
ustanova, ki uživa ugled v svetovnem merilu un istituto che gode di prestigio (su scala) internazionale

merílo medida f ; instrumento m de medición ; (na zemljevidu) escala f

v merilu 1:500 a escala de 1:500
v majhnem (velikem) merilu en pequeña (gran) escala
v zmanjšanem merilu a escala reducida

mérnik bushel (VB 36,3 l, ZDA 35,3 l)

1/4 mérnika (= 9 l) a peck (krompirja of potatoes)
mérnik težav (figurativno) a peck of troubles

mésec (luna) moon; (koledarski) calendar month

lunarni mésec lunar month
v roku enega méseca within a month
méseca marca in the month of March
danes mésec dni a month today
konec méseca at the end of the month
mésecu day of the month
danes tri mésece three months today
ta mésec, tega méseca (t. m.) this month, the current (ali present) month
9 t.m. the 9th of this (ali of the present, of the current) month, the 9th inst. (= instant)
prihodnji mésec next month, prox. (= proximo)
pretekli mésec last month, ult. (= ultimo)
dne 1. prihodnjega méseca on the 1st prox.
vzhod (zahod) méseca moonrise (moonset)
mésece dolgo going on for months, of some months' duration, lasting months
mésec sije the moon is shining
koliko zaslužiš na mésec? how much do you make a month?
vsake 3 mésece every three months
enkrat, dvakrat na mésec once, twice a month
vsak mésec, enkrat na mésec monthly

Meter, der/das, (-s, -) meter (1 Meter 1 meter, 2 Meter 2 metra, 3 Meter 3 metre, 4/5 ... Meter 4/5 ... metrov); laufendes Meter tekoči meter

mètlovina ž bot. gl. metlika 1.

mille¹ [mil] invariable tisoč; veliko število; masculin tisočica

mille fois tisočkrat
dix pour mille 10 pro mile
mille choses à X. (v pismu) mnogo pozdravov Xu.
mille mercis, remerciements tisočkrat hvala
mille tonnerres! gromska strela!
les Mille et une Nuits (pravljice) Tisoč in ena noč
période féminin de mille ans tisočletje
une anecdote entre mille sur son compte ena od 1000 anekdot na njegov račun
avoir, gagner des mille et des cents imeti, zaslužiti mnogo denarja
je vous le donne en mille stavim 1000: 1, da ne boste uganili
être à mille lieues (figuré) biti daleč(proč) od tega (de da bi)
mettre dans le mille (populaire) zadeti v črno

mīlle (mīle), num. indecl., pl. mīlia -ium, n (domnevno iz *smī-g̑hsli ena tisočina; smī je star f. k deblu *sem- (prim. lat. semel in simplex, gr. μία), *ghslī tisoč = skr. sa-hasram (iz *g̑heslom) = at. χίλιοι, jon. χείλιοι, dor. χήλιοι, tes. in lezboško χέλλιοι)

1. tisoč; prvotno subst., povezan z gen.: mille drachumarum, nummûm, mille modiûm, annorum Pl., mille hominum Ci., mille militum N., poseb. mille passuum Pl., Ci., L. idr. tisoč korakov = rim. milja (približno = 1,5 km; 5 rim. milj = 1 nemška ali zemljepisna milja); pogosto mille (milia) brez gen. passuum: Ci., L., Fl., aberat mons fere milia viginti S.; pl. milia se vedno veže z gen.: milia frumenti H. ali multa milia frumenti Sen. ph. več tisoč mernikov žita, viginti milia peditum, quattuor equitum L., duo milia hominum Ci.; sg. mille pa se sklada s subst. kot kak adj. indecl. (analogno po drugih števnikih): mille … delegerunt equites L., mille et quingentis passibus abesse C., bis mille equos H. Včasih distributivno: in milia aeris asses singulos L., milia talentum per XII annos L.

2. sinekdoha tisoč = sl. sto (in sto) = premnogi, prav veliko (njih), nešteti: Plin., Plin. iun., Amm., mille pro uno Caesones L., temptat mille modis H., mille trahens adverso sole colores (sc. Iris) V., milia crabronum coëunt O.

Opomba: Star. obl. meile, meilia, abl. sg. mīllī in mīllei Luc. ap. Gell.

mīlliārius 3 in mīliārius 3 (mīlle, mīle)

1. tisoč vsebujoč, ki šteje tisoč: numerus Varr. (?), grex Varr. čreda tisoč ovac, ala Plin. iun. oddelek tisoč bojevnikov, aper Sen. ph. tisoč funtov težek, aevum Tert. tisočletje, oleae Plin. tisoč funtov rodeče, ki prinašajo tisoč funtov na leto; subst. mīl(l)iārium -iī, n tisoč: annorum Aug.; mīl(l)iāriī -ōrum, m „miliárijci“ = hiliásti, pripadniki krščanske sekte, ki so verovali, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji: Eccl.

2. occ. tisoč korakov vsebujoč, tisoč korakov dolg: clivus Varr., porticus Suet.; subst. mīl(l)iārium -iī, n miljski kamen, miljnik, ki je označeval dolžino 1000 dvojnih korakov (= 1 rim. milja = 1/5 nemške ali zemljepisne milje); taki miljniki so stali ob strateško pomembnih cestah: Auct. b. Hisp., Val. Max., Vell., Suet., plebes ad tertium milliarium consedit Ci., aureum milliarium Plin., T., Suet. zlati miljnik, pozlačeni miljnik, ki ga je na rim. forumu pri Saturnovem svetišču dal postaviti Avgust; od njega so izhajale vse strateško pomembne ceste.

mina¹ -ae, f (gr. μνᾶ, sicer semit. izvora iz hebr. māne, asir., akadsko, babilonsko manū,) mína

1. gr. utežna mera = 100 at. drahem = 69,33 rim. asov: Plin., Isid., Vulg.; v gr. obl. mnā -ae, f: Vulg.

2. gr. računski (nekovan) novec, in sicer
a) srebrn = 1/60 talenta = 100 at. drahem ali 100 rim. denarijev = 50 dkg srebra: mina argenti Pl., nav. samo mina Pl., Ci., Plin. (z acc. pl. v gr. obl. mnas).
b) zlat novec, vreden petkrat toliko kot srebrni: mina auri Pl.

mjȅstičav -a -o (ijek.), mȅstičav -a -o (ek.) gl. mjestav 1.: turski je bakar više žut nego crven, no obično je mjestičav

mjezímče -eta, mjèzīmče -eta s (ijek.), mezímče -eta s, mèzīmče -eta s (ek.) ekspr. gl. mjezimac 1.

modius -iī, gen. pl. večinoma modiûm, m (modus)

1.
a) mernik, korec, rim. žitna mera = 16 sekstarijev ali 1/6 atiškega medimna, 8,75 l: Pl., Plin., tritici modiûm CC Ci., mille fabae modii H.; preg.: multi modii salis simul edendi sunt, ut amicitiae munus expletum sit Ci., modio nummos metiri Petr. (o zelo bogatem človeku), pleno modio Ci. ep. obilno.
b) mernik kot mera za druge snovi: oleam puram metiri modio oleario Ca., metientibus dimidium super tres modios explesse L.
c) (kot površinska mera) módij = 1/3 orala (iugerum): Pall.

2. metaf. luknja jadrnika (jambora): Isid.

Mojzesov (-a, -o) Mosis, … des Moses
1. Mojzesova knjiga 1. Buch Mose

mrȁzovnīk m dial. gl. mrazovac 1.

mrénica¹ (-e) f dem. od mrena 1 piccola, sottile membrana

mr̀kadina ž dial. preprosto temno sukno: srce pošteno može stajati pod -om težačkom kao pod gospodskom svitom, gl. svita 1.

muhàrika ž gl. muhar 1.; gl. tudi muvarika