Franja

od from; of; since; on, upon

od 1 do 10 from one to ten
10 od 20ih ten out of twenty
od 100 niti 1 not one in a hundred
od daleč from far away, from afar
od Ljubljane do Zagreba from Lj. to Z.
od časa do časa from time to time
od danes dalje (naprej) from this day (forward)
od jutri naprej from tomorrow
od sedaj naprej from now on, henceforth
od 9ih do 10ih from nine till (ali to) ten
od nedelje do petka from Sunday to (ZDA through) Friday
od jeseni since autumn
(že) od nekdaj for some time
od malega (mladih let) from childhood (on)
od prvega do zadnjega from first to last
od povsod from everywhere, from all sides
od včeraj since yesterday
od takrat, od tedaj from that time, from then on; thence, since then, thenceforth
(že) od (vsega, prvega) začetka from the (very) beginning (ali start)
od jutra do večera from morning till (ali to) night, all day long, all the livelong day
od zadaj from behind
sam od sebe by myself (yourself, etc.), spontaneously, of one's own accord
od spodaj from beneath
nobeden od nas none of us
od besede do besede (dobesedno) word for word, literally, verbatim
od mnogih primerov among many examples
nem od presenečenja (struck) dumb with astonishment
otrpel od mraza stiff with cold
zapuščen od vseh abandoned (ali deserted, forsaken) by everyone
od srca rad most willingly
od utrujenosti from fatigue
lepo od vas nice of you
ni lepo od tebe it isn't nice of you
drhteti od strahu to tremble with fear
moj brat je večji od mene my brother is taller than I (am) (ali pogovorno than me)
od kdaj si že v bolnici? how long have you been in hospital?
od razburjenja ni mogel govoriti he could not speak for excitement
to odvisi od vremena that depends on the weather
pozdravi ga od mene (v mojem imenu) give him my best regards
(od) kar ljudje pomnijo from time immemorial, from time out of mind
umreti od lakote, jetike to die of hunger, of consumption
on živi od peresa (figurativno) he lives by his pen

od de, depuis, dés, à partir de; que, sur

od Ljubljane do Pariza de Ljubljana à Paris
od mesta do mesta de ville en ville
od kod? d'où?
od tod d'ici
od tod naprej à partir d'ici
od blizu de prés
od spredaj de devant
od zadaj de derrière
od spodaj d'en bas, de dessous
od zgoraj d'en haut
od zgoraj navzdol de haut en bas
od znotraj de l'intérieur
od zunaj de dehors
od povsod de partout, de toute part
od časa do časa de temps en temps, de temps à autre
od včeraj depuis hier
od današnjega dne à partir d'aujourd'hui, dès aujourd'hui
od danes do jutri du jour au lendemain
od jutri dalje à partir de demain
od jutra do večera du matin au soir, depuis le matin jusqu'au soir
od tedaj naprej, od tistega časa dès lors, depuis lors
od začetka dès le début (ali le départ)
od zdaj naprej désormais, dorénavant, à partir de maintenant
od danes naprej à partir d'aujourd'hui
od kdaj? depuis quand?
od nedavna depuis peu
od nekdaj že depuis toujours
od včeraj depuis hier
od mladih nog, od otroštva dès (ali depuis) l'enfance
od moje (zgodnje) mladosti depuis ma (tendre) jeunesse
odprto od 8. do 12. ure ouvert de 8 heures à midi
pismo od šestega maja une lettre (datée) du six mai
brat je mlajši od mene mon frére est plus jeune que moi
eden od nas l'un de nous
sam od sebe de soi-même
od nog do glave de pied en cap
od šestih ni bilo niti enega dobrega sur les six il n'y en avait pas un de bon
od srca rad de bon cœur
od vsega srca de tout mon (ton itd.) cœur
umreti od lakote, od žeje, od strahu mourir de faim, de soif, de peur
delo mu gre od rok il a le travail facile
od (strani) mojega prijatelja de la part de mon ami
ločiti se eden od drugega se séparer (l'un de l'autre)
prihajam od strica j'arrive de chez mon oncle
od tam prihajam j'en arrive (ali viens)

od prep.

1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
od vasi do vasi di paese in paese
vstati od mize alzarsi da tavola
gledati od blizu guardare da vicino
hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
prihajati od daleč venire di lontano

2. (za izražanje časovne meje) da; di:
poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1^o maggio 1992

3. (za izražanje začetne mere) da:
desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
šteti od ena do deset contare da uno a dieci

5. (za izražanje ločevanja) da:
ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

6. (za izražanje izbora) di:
eden od dijakov uno degli studenti

7. (za izražanje vira) di, da:
pismo od strica lettera dello zio
kaj hočeš od mene che vuoi da me
star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
torbica je od sestre la borsetta è della sorella

9. (s primernikom) di, che:
ni slabši od drugih non è peggio degli altri

10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

11. (za izražanje načina) a, di, con:
plačevati od kosa pagare al pezzo
sam od sebe narediti fare da solo, da se
živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

12. (za izražanje visoke stopnje)
biti od sile lačen morire di fame
imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
od srca se nasmejati ridere di cuore
od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
pren. nisem od danes non sono nato ieri
od a do ž dalla a alla zeta
od časa do časa di tempo in tempo
od leta do leta di anno in anno, ogni anno
lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
obrniti jadro od vetra navigare controvento
od blizu da vicino, dappresso
od danes do jutri da oggi a domani
od glave do pete dalla testa ai piedi
od kraja da capo, daccapo
od spodaj navzgor di sottinsù
od strani dallato
od zunaj esteriormente, esternamente

oddan (-a, -o) abgegeben, aufgegeben ➞ → oddati
oddan v najem fremdgenutzt
že oddan (schon) vergeben

odgánjati (-am) | odgnáti (-žênem)

A) imperf., perf.

1. cacciare (via), scacciare (tudi ekst.); bandire; fugare:
odganjati radovedneže cacciare via i curiosi
odganjati skrbi scacciare le preoccupazioni
odganjati žalostne misli bandire le malinconie
odgnati dvom fugare un dubbio

2. pren. (odvrniti, odvračati) dissuadere; respingere; alienarsi:
že naslov knjige odganja bralce un libro che fin dal titolo si aliena i lettori

3. bot. germogliare, fogliare

B) odgánjati se (-am se) | odgnáti se (-žênem se) imperf., perf. refl. saltare; lanciarsi, prendere lo slancio

odgovárjati (-am) | odgovoríti (-ím) imperf., perf.

1. rispondere; replicare:
pritrdilno odgovoriti rispondere di sì
odgovoriti primerno rispondere a tono
odgovoriti s kimanjem rispondere annuendo
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
odgovoriti na pozdrave rispondere ai saluti, restituire il saluto
adm. odgovoriti na pismo dare esito a una lettera, evadere una lettera

2. (reagirati, odzvati, odzivati se) rispondere, reagire

3. replicare, ribattere, controbattere

4. (biti odgovoren, pristojen za) rispondere di, essere responsabile di qcs.:
odgovarjati za nesrečo essere responsabile dell'incidente
odgovarjati za finance essere responsabile delle finanze

5. (zagovarjati se) rispondere:
za to početje boste odgovarjali pred sodiščem del suo comportamento dovrà rispondere in tribunale
obtoženi je že odgovarjal pred sodiščem l'accusato ha già avuto precedenti penali

6. (jamčiti) rispondere di, garantire:
do določene višine zavarovalnica odgovarja za škodo l'assicurazione risponde dei danni fino a una certa somma

7. pog. (ustrezati) essere conveniente, essere conforme a, (cor)rispondere:
to ne odgovarja zgodovinski resnici ciò non corrisponde alla verità storica
blago mi ne odgovarja la stoffa non mi piace, non fa per me
PREGOVORI:
kdor molči, desetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio d'oro

odkar seit, seitdem (odkar sem v službi seit ich arbeite, odkar imam to delo seitdem ich diesen Job habe); (kar) [daß] dass (tri leta je že, odkar … es sind schon drei Jahre her, [daß] dass …)

odkár since

ves čas odkár ever since
ves čas že berem odkár sem prišel nazaj I've been reading ever since I came back
(že ves čas) dežuje, odkár sem prišel it has been raining since I came
kako dolgo je, odkár ste ga videli? how long is it since you saw him?

odobravati glagol
1. pogosto zanikano (podpirati; strinjati se) ▸ helyeselVest naše odločitve odobrava, če so dobre, in graja, če so slabe, zle. ▸ A lelkiismeret helyesli a jó döntéseinket, és ellenzi, ha azok rosszak, gonoszak.Ne poznam teh fantov in ne odobravam njihovega početja. ▸ Nem ismerem ezeket a srácokat és nem helyeslem, amit tesznek.Okolica ne bo odobravala vaših dejanj, a se ne vznemirjajte. ▸ A környezete nem fogja helyeselni a tetteit, de ne aggodalmaskodjon emiatt.

2. (dajati uradna soglasja) ▸ jóváhagy, engedélyezBanke obrtnikom in podjetnikom težje odobravajo kredite kot fizičnim osebam. ▸ A bankok nehezebben hagynak jóvá hitelt az iparosoknak és a vállalkozóknak, mint a magánszemélyeknek.Kratkoročna posojila za pravne osebe odobrava po obrestni meri že od 7 odstotkov dalje. ▸ Jogi személyeknek a rövid lejáratú kölcsönöket már 7 százaléktól induló kamatlábak mellett hagyja jóvá.
Odobrava le usmerjene subvencije z merljivimi učinki. ▸ Csak olyan célzott támogatásokat hagy jóvá, amelyeknek mérhető hatása van.

odpre|ti [é] (-m) odpirati

1. öffnen, aufmachen; kaj zaklenjenega: aufschließen; na silo: (etwas) erbrechen, aufbrechen; na široko: sperrangelweit aufmachen, usta: aufsperren, aufreißen (den Rachen weit aufreißen); z muko: aufbekommen, aufkriegen, aufbringen

2. pipo, nastavitveni gumb: andrehen, aufdrehen (do konca voll aufdrehen); z vrtenjem ročice: aufkurbeln, (spustiti) herunterkurbeln, herunterdrehen

3. (na določen način :) z dviganjem: aufklappen, s porivanjem: aufschieben, z razstreljevanjem: aufsprengen; z rezanjem: aufschneiden, s trganjem: aufreißen, z varjenjem: aufschweißen, z vlečenjem: aufziehen, z dletom: aufmeißeln, z izbijačem: aufstemmen, s kleščami: aufkneifen, s kljuko: aufklinken, s sunkom: aufstoßen, s treskom: aufkrachen, z zobmi: aufbeißen

4. prireditev, muzej ipd.: eröffnen (ponovno [wiedereröffnen] wieder eröffnen), slavnostno: einweihen

5.
odpreti ordinacijo/pisarno zdravnik, odvetnik ipd.: sich niederlassen
|
figurativno odpreti oči komu (jemandem) die Binde von den Augen nehmen, (jemandem) ein Licht aufstecken
figurativno samo da usta odpre, že laže er lügt, wenn er den Mund auftut

odríniti (-em) | odrívati (-am)

A) perf., imperf.

1. spingere via, respingere, risospingere; scostare, spostare:
igre odriniti (odbiti)
kroglo raffare
hotel jo je objeti, a ga je odrinila fece per abbracciarla ma lei lo respinse bruscamente

2. pren. allontanare, rimuovere

3. pren. relegare

4. pren. partire, andare, avviarsi:
odriniti na izlet andare in gita

5. pagare, sborsare

6. (odložiti, odlagati) rimandare, rinviare

7. nareč. (bastare)
toliko denarja že odrine questi soldi dovranno pur bastare

B) odríniti se (-em se) | odrívati se (-am se) perf., imperf. refl. slanciarsi, prendere lo slancio

odzvoníti sonner (la fin de quelque chose), cesser (ali s'arrêter) de sonner, se taire; cesser; mourir

odzvonilo je la cloche a cessé (ali s'est arrêtée) de sonner, (ali s'est tue)
odzvok konec pouka sonner la fin de la classe
poldne je že odzvonilo midi est (déjà) sonné
odzvonilo mu je sa dernière heure est arrivée

ógel¹ (-gla) m

1. (vogal) canto, angolo:
pren. o tem govorijo že na vsakem oglu lo sanno tutti,è scritto a tutti gli angoli, su tutti i muriccioli

2. cantonata

ôgenj (ôgnja) m

1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
ogenj! fuoco!

2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole

3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
biti poln ognja avere il fuoco addosso

4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
ogenj večerne zarje il rosso del tramonto

5. voj. fuoco; tiro:
strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
navzkrižni ogenj fuoco incrociato
ogenj! fuoco!
protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento

6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
igrati se z ognjem scherzare col fuoco
zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
bengalični ogenj bengala
Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
grški ogenj fuoco greco
olimpijski ogenj fuoco olimpico
rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
metalec ognja lanciafiamme
požiralec ognja mangiafuoco
teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
taborni ogenj fuoco, falò
igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto

oglasíti anunciar ; (inserat) insertar, publicar

oglasiti se anunciarse; presentarse
oglasil se (pisal) Vam bom ya recibirá usted noticias mías
se bo že oglasil ya dará noticia de sí
ne se oglasiti (pisati) no dar noticias de sí, no dar señales de vida
oglasiti se k besedi pedir la palabra

ognjemet samostalnik
1. (pirotehnično sredstvo) ▸ tűzijátékVečer se je zaključil s spektakularnim ognjemetom ob bregu. ▸ Az est egy látványos part menti tűzijátékkal zárult.

2. (o intenzivnosti) ▸ tűzijátékSvoje naredijo tudi čustva, ki med glavnima junakoma zanetijo pravi ognjemet strasti. ▸ Az érzelmek is megteszik a magukét, és a szenvedély valóságos tűzijátékát lobbantják fel a két főszereplő között .Kjerkoli že rastejo, nam javorji jeseni priredijo pravi ognjemet barv. ▸ Bárhol is növekednek, a juharfák ősszel a színek valóságos tűzijátékával kápráztatnak el bennünket. Ognjemet golov v drugem polčasu se je začel z enajstmetrovkama. ▸ A második félidőben tizenegyesrúgásokkal kezdődött a gólzápor.

oklevati glagol
(omahovati) ▸ habozik, hezitál, tétovázikŽenska je za trenutek oklevala, preden je odgovorila. ▸ A nő egy pillanatig habozott, mielőtt válaszolt.
Slišal sem, da ste dolgo oklevali pri izbiri študija. ▸ Hallottam, hogy sokáig hezitáltál, amikor kiválasztottad, hogy mit tanulj.
Predolgo že oklevate glede neke odločitve. ▸ Túl sokáig tétovázik, mielőtt döntene.
Če je treba komu pomagati, nikoli ne oklevate. ▸ Ha valakinek segítségre van szüksége, akkor ön sohasem tétovázik.

okostnjak samostalnik
1. (okostje) ▸ csontvázŽe dolgo ne velja več, da smo za noč čarovnic lahko le duhci, čarovnice ali okostnjaki. ▸ Már rég nem állja meg a helyét, hogy halloweenra csak szellemnek, boszorkánynak vagy csontváznak öltözhetünk.
Na stotine okostnjakov je bilo raztresenih po tistem polju. ▸ Több száz csontváz hevert szétszórva azon a mezőn.

2. (presuh človek) ▸ csontvázMnogi so pomrli, a preživeli so bili živi okostnjaki. ▸ Sokan meghaltak, a túlélők élő csontvázak voltak.Nekdanja lepotica se je spremenila v okostnjaka, ki tehta borih 42 kilogramov. ▸ Az egykori szépség csupán 42 kilós csontvázzá fogyott.

3. (skrivnost) ▸ csontváz
Slaba banka bi morala naenkrat razkriti vse okostnjake slovenske tranzicije. ▸ A gyenge banknak egyszerre kellene lelepleznie a szlovén rendszerváltás összes csontvázát.
Ravnovesje, ki se je vzpostavilo v realni ekonomiji, je izjemno krhko in ga še naprej ogrožajo okostnjaki preteklosti. ▸ A reálgazdaságban kialakult egyensúly rendkívül törékeny, és a múlt csontvázai továbbra is fenyegetik.

4. (o zastarelosti) ▸ kövület, fosszília
Poraženec se je s tako hudim porazom na predsedniških volitvah prelevil v političnega okostnjaka. ▸ Az elnökválasztáson elszenvedett súlyos vereséggel a vesztes egy politikai kövületté vált.
Libreto ste označili za literarni okostnjak, ki dobi pravo vrednost šele ob glasbi. ▸ Ön a librettót irodalmi fosszíliaként írta le, amely csak akkor nyeri el igazi értelmét, amikor megzenésítik.

omeníti to mention, to make mention of; to refer to

mimogrede omeníti to mention in passing
samó omeníti barely to mention
ni nam treba (niti) omeníti we need scarcely mention (da... that...)
omenili smo že... mention has already been made of...
kot smo zgoraj omenili as mentioned above, as we have already said

omenjen [é] (-a, -o) erwähnt, genannt, benannt (zgoraj [obengenannt] oben genannt, oben erwähnt, spodaj unten erwähnt, [untengenannt] unten genannt, že prej vorerwähnt, vorgenannt, zadnji letzterwähnt, najpogosteje meistgenannt, meisterwähnt); kot primer: angeführt; v viru: belegt
biti omenjen Erwähnung finden, v pogovoru: zur Sprache kommen
omenjeni/omenjena, omenjena oseba der / die Betreffende