Franja

mnóg (-a -o)

A) adj. (izraža veliko število stvari od kake celote, oziroma oseb in stvari nasploh) molto, tanto, numeroso:
novico so prenesli mnogi časopisi la notizia è stata riportata da molti giornali
to se je zgodilo pred mnogimi leti è successo molti anni fa
še na mnoga leta! tanti auguri! auguri di lunga vita!

B) m, f molti (-e):
mnogi mislijo drugače molti la pensano diversamente

móč (-í) f

1. forza; vigore:
imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico

2. pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando

3. forza, potenza:
naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
moč vodovoda la potenza dell'acquedotto

4. (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
gospodarska moč države la forza economica di un Paese
jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati

5. (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
pravica je brez moči la giustizia è impotente

6. (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
moč vetra la forza del vento
moč glasu la forza della voce
moč volje forza di volontà

7. (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante

8. na vso moč (v adv. rabi):
hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
na moč lep avtomobil una macchina bellissima

9. fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
meriti moči misurare le forze, gareggiare
priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
truditi se po najboljših močeh fare il possibile
biti pri moči essere robusto
biti še pri močeh essere ancora in gamba
ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
moč usode la forza del destino
z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
moč razuma l'impero della ragione
gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
moč domišljije la potenza della fantasia
nadnaravna moč potere soprannaturale
pogajalska moč potere contrattuale
voj. zastraševalna moč potere deterrente
rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
mladostna moč il vigore della giovinezza
moč vina il vigore del vino
kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
elektr. delovna moč forza motrice
strojn. efektivna moč rendimento effettivo
strojn. imenska moč forza nominale
fiz. konjska moč cavallo vapore
ekon. kupna moč potere d'acquisto
kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
fiz. moč stroja potenza della macchina
fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
strelna moč orožja potenza di fuoco
PREGOVORI:
v slogi je moč l'unione fa la forza

môči poder; ser capaz (de); estar en condiciones (de), estar capacitado (para)

more biti puede ser, es posible
kolikor le morem lo mejor que pueda
morete še videti? ¿puede usted ver todavía?
ne morem več ya no puedo más
ne morem drugače no puedo hacer otra cosa
ne morem nič za to no es colpa mía
ne morem nič napraviti no puedo hacer nada
tega vam ne morem povedati no puedo decírselo
storim, kar največ morem hago todo lo posible

močíti (móčim) imperf. ➞ zmočiti

1. bagnare, inumidire; spruzzare:
močiti lase bagnare, inumidire i capelli
tri dni nas je močilo piovve per tre giorni
močiti koga z mrzlo vodo spruzzare qcn. con acqua fredda

2. orinare, pog. pisciare:
med. močiti posteljo bagnare il letto (per enuresi notturna), pisciare nel letto
močiti grlo bagnarsi la gola, bere, sbevazzare
močiti lica, oči piangere
močiti grob z gorkimi solzami piangere sulla tomba di qcn., piangere la morte di qcn.
močiti lan, konopljo macerare il lino, la canapa
ni še dolgo tega, kar je močil plenice ancora ieri pisciava nel letto

mogóče adv.

1. (v povedni rabi z nedoločnikom izraža možnost uresničitve) possibile:
ne vem, če bo mogoče priti pravočasno non so se ci sarà possibile arrivare in tempo

2. (izraža nepopolno prepričanost o približnosti povedanega) forse:
mogoče on to ve forse lo sa lui
do tja je mogoče tri ure fin lì ci vorranno forse tre ore

3. mogoče bi (izraža obzirno željo, zapoved) si potrebbe:
mogoče bi še soseda vprašali za nasvet (forse) si potrebbe chiedere consiglio anche al vicino

4. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno obzirnost, prošnjo)
ali mogoče želite še kaj drugega? desidera altro?
ali bi mogoče še malo torte? gradirebbe un altro po' di torta?

5. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, v zvezi 'ni mogoče' pa začudenje) forse, sarà, possibile:
boš prišel jutri? Mogoče vieni domani? Forse
premalo znaš. Že mogoče sai troppo poco. Sarà...
nabral je celo košaro gob. Ni mogoče! ha raccolto un cesto di funghi. Possibile!

6. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev)
kdo me bo premagal, mogoče ti, ki te ni zadosti v hlačah e chi mi batterà, mica tu che non c'hai i coglioni

móker (-kra -o)

A) adj.

1. bagnato:
mokra cesta strada bagnata
mokra obleka abito bagnato
moker kakor miš, do kože bagnato fino all'osso, bagnato fradicio
moker omet intonaco fresco
mokro čelo fronte madida di sudore
mokro oko occhio bagnato di pianto

2. umido:
moker svet terreno umido, landa umida

3. pren. piovoso:
moker april aprile piovoso

4. teh. a umido:
mokri tisk stampa a umido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pog. je še moker pod nosom, za ušesi puzza ancora di latte
držati se kakor mokra kura starsene come un pulcino bagnato
mokra barva vernice fresca
kem. mokra destilacija distillazione frazionata
teh. mokra montaža montaggio a umido
obrt. mokra roba stoviglie, ceramiche
elektr. mokri člen elemento galvanico liquido
alp. mokri plaz lavina di neve umida
adm. mokri žig timbro a inchiostro
kozm. mokro britje rasatura a umido

B) mókri (-a -o) m, f, n
na mokrem sedeti sedere sul bagnato
iz mokrega so se dvigale megle dall'acquitrino saliva la nebbia
potovati po suhem in po mokrem viaggiare per terra e per mare

môkro adv.

1.
mokro gledati guardare con occhi bagnati di pianto
pločnik se mokro sveti il marciapiede è lucido per l'umidità

2. (v povedni rabi)
v vrtu je še mokro l'orto è ancora bagnato, umido

mórati to have to, to be obliged (ali forced, compelled) to; to be bound

vlak mora priti ob petih the train is due at five
moram I must
to mora še priti that is still (ali yet) to come
tu mora biti kaka napaka there must be some mistake
to bi ti moral vedeti you ought to know that
to bi mi ti moral poprej povedati you ought to have told me that before
to bi moralo biti (do) sedaj že pripravljeno it ought to be ready by now
zdravniki so mu morali odrezati nogo the doctors had (ali have had) to amputate his leg
moral je oditi (= najbrž je odšel) he must have left, I suppose he is gone
on mora vedno prepozno priti he always has to be late
moram se smejati, ko (če) (vidim) I cannot help laughing when (I see)...
žal mi je, da moram reči... I am sorry to say...
mora biti bolan he must be ill, most likely he is ill, he is presumably ill
to mora biti it is unavoidable
on mora vedno imeti zadnjo besedo he always will have the last word
moral je umreti he was doomed to die
tudi če bi moral umreti, bi še vedno rekel... even though I were to die for it, I would still say...
to knjigo morate (nujno) brati this book is a must for you
mora biti (= gotovo je čez) 70 let star he must be over seventy

mordà perhaps; maybe; possibly; arhaično peradventure; likely; arhaično perchance

mordà, da ne perhaps not
on mordà pride jutri he may come tomorrow
on mordà še pride he might still (ali yet) come
mordà je mislil na to he might possibly have thought of it
mordà je še čas, da... there may still perhaps be time to...
mordà se zgodi it may happen

mordà | mórda adv.

1. forse; quasi:
morda bi kar šel quasi quasi me ne andrei
morda bo kaj iz tega, morda nič forse se ne farà qualcosa e forse niente

2. morda bi (izraža obzirno željo, zapoved)
morda bi se pomaknili malo naprej e se ci spostassimo un po' più avanti?

3. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno prošnjo)
ali morda še kaj želite? desidera altro?

4. pren. (v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev) forse:
kdo me bo strahoval? Morda ti, ki te nič ni? e chi mi metterà paura? Forse una mezza cartuccia come te?!

mornarica samostalnik
1. (o vojski) ▸ haditengerészet Mornarica v okviru ofenzive izvaja operacije, s katerimi želi odpreti pot kopenskim silam vzdolž obale. ▸ A haditengerészet az offenzíva keretében olyan műveleteket végez, amelyekkel a gyalogság számára szeretné megnyitni az utat a part mentén.
Povezane iztočnice: vojna mornarica, vojaška mornarica

2. (o ladjah ali floti za določen namen) ▸ flotta, tengerészet
Slovenski ljubiteljski mornarici moramo prišteti še številne tuje, praviloma večje in dražje barke, ki so si izbrale priveze ob naši obali. ▸ A szlovén amatőr flottához hozzá kell számítanunk a számos külföldi, rendszerint nagyobb és drágább bárkákat, amelyek a mi partjainknál választottak kikötőhelyeket.
Španija si je kot prva osvajalka čezmorskih dežel kmalu nagrabila ogromno bogastvo in zgradila močno mornarico. ▸ Spanyolország a tengerentúli országok első hódítójaként rövidesen hatalmas vagyonra tett szert és erős flottát épített.
Povezane iztočnice: trgovska mornarica

motíti to disturb; to inconvenience; to intrude (koga on someone); to trouble; (spanje) to interrupt; (radio) to jam; (posegati v) to interfere with; to violate; (nadlegovati) to inconvenience

motíti se to be mistaken (v kom in someone
v čem about something), to err
kaj vas moti? what is troubling you?, what is upsetting you?
vas moti, če kadim? do you mind if I smoke?
zelo se motiš you're badly mistaken
ne pustite, ne dajte se motíti! don't let me disturb you!
oprostite, da vas motim! excuse my disturbing (ali troubling) you!
upam, da ne motim? I hope I'm not disturbing (ali bothering) you, I hope I'm not in the way
obžalujem, toda moram vas še enkrat motíti I am sorry, but I shall have to trouble you again
nekoliko se motite you are slightly mistaken
če se ne motim if I am not mistaken, unless I am mistaken
ne daj se motíti! do not inconvenience yourself!
motíti se je človeško to err is human
motiš se! (si na napačni sledi!) you are barking up the wrong tree
ali motim? am I in the way?, am I intruding?

moto samostalnik
1. (vodilo; načelo) ▸ mottóNjihov moto je zagotoviti kakovosten izdelek še tako zahtevnemu kupcu. ▸ Mottójuk, hogy még a legigényesebb ügyfeleknek is minőségi terméket nyújtsanak.
Na poti me vedno spremlja moj moto, da s trdim delom vedno dosežeš še tako visoko zastavljeni cilj. ▸ Végigkísér az úton a mottóm, mely szerint kemény munkával mindig eléred a célod, legyen az bármilyen magasröptű.

2. (slogan) ▸ mottó, jelmondat Moto prireditve je Preživimo dan na rolerjih. ▸ A rendezvény mottója: Görkorcsolyázzuk végig a napot.
Moto akcije je bil: vsak učenec nekaj papirja. ▸ Az akció mottója a következő volt: Minden tanuló egy kis papírt.

mrdn|iti (-em) eine Grimasse machen
še mrdnil ne bi er würde nicht mit der Wimper zucken

mrlič dead person, dead body, corpse; cadaver

bedenje, straža pri mrliču wake; deathwatch
on je samó še živ mrlič (figurativno) he is only a ghost of his former self

muh|a¹ ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Fliege (prava Echte)
domača/hišna muha Stuben-Fliege
beluševa muha Spargelfliege
bojevniška/ježasta muha Waffenfliege
bolšja muha Flohfliege
muha cece Tsetsefliege
cvetna muha Blumenfliege
čebelna muha die Bienenlaus
čebulna muha Zwiebelfliege
češnjeva muha Kirschfliege
dolgonoga muha Langbeinfliege
hlevska muha Stechfliege (navadna Gemeine Stechfliege, der Wadenstecher)
kapusna muha Kohlfliege
muha kožuharica Lausfliege (jelenja Hirsch-Lausfliege, konjska Pferde-Lausfliege, lastovičja Schwalben-Lausfliege, ovčja Schaf-Lausfliege)
mala domača muha (pasjica) Kleine Stubenfliege, die Hundstagsfliege
mesarska muha Fleischfliege (navadna Gemeine)
muha midas Mydasfliege
netopirjeva muha Fledermausfliege
okrasna muha Schmuckfliege
pecljeoka muha Stielaugenfliege
pikajoča muha Stechfliege
queenslandska muha Queensland-Fruchtfliege
rastlinojeda muha Bohrfliege, Fruchtfliege
sadna muha Mittelmeerfruchtfliege
muha šiškarica Gallfliege (navadna Goldruten-Gallfliege)
zlata muha Goldfliege
španska muha (priščnjak) živalstvo, zoologija, medicina Spanische Fliege, der Pflasterkäfer
|
roj muh der Fliegenschwarm
figurativno ne biti od muh nicht zu verachten sein, nicht von Pappe sein
okno z mrežo proti muham das Fliegenfenster
na med se muhe love mit Speck fängt man Mäuse
narediti iz muhe slona aus einer Mücke einen Elefanten machen
še muhe ne bi ubil er tut keiner Fliege etwas zuleide
v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
ubiti dve muhi na en mah zwei Fliegen mit einer Klappe schlagen

múha (-e) f

1. zool. mosca (Musca domestica):
muhe brenčijo le mosche ronzano
muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
roji muh sciami di mosche
sredstvo proti muham moschicida
bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
umirati kot muhe morire in massa
pijan kot muha ubriaco fradicio
siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
podrepna muha tafano
španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)

2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo

3. voj. mira, mirino

4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
biti poln muh avere tanti grilli per la testa
imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere

5. friz. mosca

6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
mož ni od muh il tipo non è da poco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
muha enodnevnica moda passeggera, effimera
modna muha capriccio della moda
rib. umetna muha mosca
PREGOVORI:
v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù

muj|a ženski spol (-e …)
z mujo mit Ach und Krach, mit Müh und Not
brez muje se še čevelj ne obuje alles kostet seine Mühe

múja trouble; pains pl; effort

brez múje se še čevelj ne obuje you can't make an omelette without breaking eggs

múja (-e) f impegno, sforzo, fatica:
z veliko mujo a gran fatica
PREGOVORI:
brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica (eccetto sporcizia e unghie lunghe)