Franja

gusto moški spol okus, dober okus, zadovoljstvo, všečnost; usluga; muha(vost), domislek

gusto picante oster okus
gusto soso, gusto insípído pust ali priskuten okus
gusto por las flores ljubezen do cvetlic
gusto a la música smisel za glasbo
dar gusto ugajati, vseč biti, prijati
dar gusto (a) ustreči komu, komu zadovoljstvo pripraviti, ugoditi
dar a uno por el gusto komu na ljubo nekaj napraviti
no es de mi gusto ni mi všeč
estar a (su) gusto prijetno se počutiti
hablar al gusto povšeči govoriti
hacer su gusto po svoji mili volji napraviti
quitar a alg el gusto (de) komu kaj pristuditi ali zagreniti
tener buen gusto imeti dober okus
(tengo) mucho gusto en conocerle (¡tanto gusto!) veseli me, da vas spoznam
el gusto es mio mene veseli (da vas spoznam)
sobre gusto(s) no hay disputa okusi so različni
a gusto po mili volji, poljubno
con gusto rad
por gusto za šalo, za zabavo
a gusto del comprador po kupčevi želji

gynaecēum -ēī ali gynaecīum -īī, n (gr. γυναικεῖον)

1. pri Grkih notranji del hiše, kjer so stanovale ženske, žensko stanovanje: PL., TER., syngrapha ... facta in gynaecio est CI.

2. v Rimu za časa cesarjev
a) cesarsko ženišče (= harem): LACT.
b) cesarska predilnica in tkalnica, kjer so ženske predle in tkale: VEG., COD. TH., COD. I.

habilitacíjski

habilitacijsko delo trabajo m de adquisición del derecho a enseñar en cátedras universitarias

hacer* storiti, delati, narediti, ustvariti, napraviti, opraviti, izgotoviti, ravnati; znašati; spremeniti v; navaditi (a na); oskrbeti; igrati, predvajati

hacer agua(da) oskrbeti se z vodo (ladja)
hacer alguna burko ali objestno dejanje napraviti, eno zagosti
hacer el amor (a) dvoriti
hacer el ánimo skleniti; ustvariti razpoloženje
hacer bueno potrditi, (za)jamčiti
hacer burla, hacer chacota, hacer chanza, hacer chunga (surovo) burko počenjati
hacer calceta plesti
hacer caso upoštevati, visoko ceniti
hacer no caso ne se ozirati na, ne upoštevati, ne se meniti za
hacer la comida pripraviti jed, kuhati
hacer una concesión privoliti, dopustiti; priznati
hacer cuesta strm biti
hacer difícil otežkočiti
hacer economías varčevati, vasčno živeti
hacer fácil olajšati
hacer un favor (a) napraviti uslugo
hacer fe overoviti, dokazati
hacer gestos gestikulirati
¡me hace gracia! to je sijajno!
hacer honor izkazati čast
hacer el inventario napraviti inventuro
hacer juego igrati; skupaj spadati
hacer fusticia obsoditi; pravično obravnavati
hacerla zakriviti kaj
hacersela a alg komu jo zagosti
¡la hemos hecho buena! (ironično) v lepo stvar smo padli! dobro kašo smo si skuhali!
hacer a un lado s poti spraviti
hacer su negocio dobro odrezati
hacer (las) paces mir skleniti
hacer un papel igrati vlogo (v gledališču)
hacer parte sporočiti, naznaniti
hacer patente na dan prinesti
hacer penitencia pokoro delati
hacer el plato servirati jed
hacer posible omogočiti
hacer presente spomniti na, pojasniti, razložiti
hacer público razglasiti, objaviti
hacer el ridículo, hacer un papelón blamirati se
hacer suyo prisvojiti si; sprejeti
hacer tiempo ugodni (pravi) čas čakati za; razvedriti se
hacer las uñas nohte (o)striči
hacer las veces de alg koga nadomestovati
hacer vela (od)jadrati
no le hago tan necio nimam ga za takó neumnega
yo le hacía en Madrid mislil sem, da je v Madridu
9 y 4 hacen 13 (9 + 4 = 13)
no lo hizo a mal tega ni nalašč naredil
¡haga V. su gusto! napravite si udobno!
¡buen provecho le haga! na (Vaše) zdravje!
hacer callar k molku pripraviti, utišati
hacer saber obvestiti
hacer valer su derecho uveljaviti svojo pravico
hacer ver dati razumeti, pokazati
hacer mal slabo ravnati, ne imeti prav
dar que hacer (a) trud (delo) komu povzročiti
tener mucho que hacer imeti mnogo dela
estarse haciendo nastajati
donde (quiera que) fueres, haz como vieres druge dežele, druge navade
hacer con prilegati se (k), ujemati se z
hacer de aprendiz biti vajenec
hacer del cuerpo, hacer de vientre iti na stolico
hacer de intérprete biti za tolmača
hace calor toplo (vroče) je
hace frío mraz (hladno) je
hacer sol sonce sije
hace buen (mal) tiempo lepo (grdo) vreme je
hace 15 días pred 14 dnevi
se me hace que zdi se mi, da
por lo que hace al precio kar se tiče cene
eso no le hace to ne igra nobene vloge
hacerse postati, nastati, delati se, navaditi se; oskrbeti se (de z); iti, oditi
hacerse afuera ven (proč) iti
hacerse cristiano sprejeti krščanstvo
hacerse fuerte (voj) utrditi (ukopati) se; trdovratno vztrajati (en pri)
hacerse obedecer uveljaviti svojo voljo
hacerse olvidadizo delati se, kot da se ne spomnimo
hacerse presente nastopiti, predstaviti se
hacerse responsable prevzeti odgovornost (de za)
hacerse rico obogateti
hacerse servir pustiti si streči
hacerse el sordo gluhega se delati
hacerse el tonto nevednega se delati
hacerse viejo (po)starati se
se me hacía fácil zdelo se mi je lahko
ya se hace tarde pozno že postaja
ya se está haciendo de noche noči se že
hacerse con a/c polastiti se česa, prisvojiti si kaj
no poder hacerse con el coche ne imeti avta v oblasti
hacerse de rogar pustiti se zelo prositi; sramežljivega se delati
hacer a la mar, hacer a la vela odjadrati

half¹ [ha:f, haæf] samostalnik (množina halves)
polovica; polletje
šport polčas; izenačenost (golf)
pravno stranka

one's better half boljša polovica, žena
the larger half večja polovica, večji del
too clever by half prepameten
to cry halves zahtevati enak del
to cut into halves razpoloviti
to do s.th. by halves površno, na pol kaj narediti
not good enough by half še zdaleč ne dovolj dobro
to go halves with s.o. razdeliti si s kom na pol
to go halves in razdeliti kaj na dva enaka dela
in half, in halves razpolovljen

hampa ženski spol veseljačenje, ponočevanje

gente del (de la) hampa bohemi, lahkoživci, razuzdana drhal

harem samostalnik
1. nekdaj (del bivališča) ▸ hárem Harem je bil dom kar 4000 žensk, za katere so skrbeli evnuhi. ▸ A hárem 4000 nőnek adott otthont, akikről az eunuchok gondoskodtak.
Vstop v harem je bil dovoljen le njegovim prebivalcem in sultanu. ▸ A hárembe csak a hárem lakói és a szultán léphettek be.
Harem je bil izoliran od palače. ▸ A háremet elszigetelték a palotától.

2. (žene in ljubice moškega) ▸ háremAbdulah je za seboj pustil harem z ducatom vdov in okrog 20 otrok. ▸ Abdullah egy tucatnyi özvegyből álló háremet és körülbelül 20 gyermeket hagyott hátra.
Ženske v haremu so si preganjale dolgočasje z igrami in petjem. ▸ A háremben a nők játékokkal és énekléssel űzték el az unalmat.
Boris Kuhar se je zbližal s krajevnim sultanom, ki je imel v haremu sto žena. ▸ Boris Kuhar közel került a helyi szultánhoz, akinek száz nőből álló háreme volt.

3. (skupina žensk okoli moškega) ▸ háremBil je car kavarne, celo svoj harem je imel, oboževalke. ▸ Ő volt a kávézó császára, még saját háreme is volt, amely a rajongóiból állt.
Heidi je bila ena iz harema žensk, s katerimi se je Jack izmenjaje dobival. ▸ Heidi egyike volt azoknak a háremhölgyeknek, akikkel Jack felváltva találkozgatott.

4. (v zoologiji) ▸ háremPoligamni samci imajo hareme, v katerih je 4 do 10 samic z mladiči. ▸ A poligám hímek háremet tartanak, amelyben 4–10 nőstény él a kicsinyeivel.
Zebre živijo v čredah in vsak odrasel samec ima svoj harem samic. ▸ kontrastivno zanimivo A zebrák csordában élnek, és mindegyik felnőtt hímnek saját háreme van.

5. (zbirka stvari) ▸ hárem
Doma ima že pravi harem kitar. ▸ Otthon már egész háreme volt gitárokból.
Če ima Jupiter lahko cel harem lun, je sklepal Galileo, ima tudi naše Sonce lahko svojo družino planetov. ▸ Ha a Jupiternek egy egész háremnyi holdja lehet, a mi Napunknak is lehet egy egész családnyi bolygója, feltételezte Galileo.

harmóničen (-čna -o) adj. (ubran, skladen) armonico, armonioso, (ben) proporzionato:
harmonična celota insieme armonico
harmoničen razvoj otroka sviluppo armonioso del bambino
harmonična prehrana alimentazione sana
muz. harmonična lestvica scala armonica
mat. harmonična vrsta gruppo armonico
fiz. harmonično nihanje moto armonico

hem samostalnik
biokemija (del hemoglobina) ▸ hem

Herculēs -is, redko -ī, m (iz gr. Ἡρακλῆς je v italskih narečjih po izpahu samoglasnika „a“ nastala obl. Hercles ali po drugi sklanjatvi Herclus, odkoder voc. Hercle; v lat. se je med c in l vrinil „u“) Hêrkul, v grški mitologiji sin Jupitra in Alkmene, rojen v bojotskih Tebah, soprog Dejanejre, najslavnejši grški junak, poseb. bojotski narodni heroj, vzor moške kreposti. Za svoje sodobnike si je pridobil največje zasluge s tem, da je uničeval divje zveri in roparje. Mikenski kralj Evristej mu je naložil 12 zelo težkih del (Herculis athla, gl. athlon), ki jih je vsa srečno opravil. Bojeval se je baje tudi na Zahodu in Vzhodu ter prišel celo v Indijo. Zaradi njegovih junaških del ga je Jupiter vzel v nebo, uvrstil med bogove in oženil z boginjo Hebo. Tirski in libijski Herkul je istoveten s feniškim Melkartom. Tacit ga enači z germanskimi, drugi pisci z egipčanskimi bogovi. Imeli so ga tudi za delitelja bogastva (gr. πλουτοδότης) in mu zato darovali desetino pridobljenega imetja. Bil je tudi spremljevalec in voditelj Muz (gr. μουσαγέτης): Pl., Varr., Ci., Lucr., H., Cu., Sen. tr. idr. Herculis uxor O., Herculis columnae, gl. columna, Herculis silva (v Nemčiji na vzhodu od Vezere) T., Hercules Musarum Suet. Pogosto voc. kot rotilna beseda = za Herkula, pri Herkulu, za boga, pri bogu, bogme, (za)res, resnično v obl.
a) hercules (Hercules): licet hercules undique omnes terrores impendeant Ci., valde hercules nobis laborandum est Ci., et hercules … nunc oneratum vestris fortunis hostem abire sinitis L., at hercules, munia militae … inpigre toleratis Cu.
b) hercule: at hercule aliquot annos … populus Romanus … maxima parte … imperii caruit Ci., neque ego, hercule, fur, ubi vasa praetereo sapiens argentea H., dignus, hercule, qui nunc quoque tantum … continentiae ferat fructum Cu.
c) hercle: perii hercle Ter., unde isti versus? dicam hercle Ci., absolutus sum novo hercle more Ci., per hercle rem mirandam Gell.; včasih v zvezi z drugimi zagotavljajočimi besedami: certe hercle Pl., Ter., hercle certo Pl., hercle sane ali sane hercle Corn., Ci.
č) meherculēs, mehercule, mehercle (v teh obl. je „me“ morda star. voc. pron. meus ali pa je mehercules, meherc(u)le elipt. izraz za „ita me, Hercules (Hercule, Hercle), iuves“): lubentius dixerim … mehercule quam mehercules Ci., ego mehercules hac sum suspicione percussus Ci., verum mehercule hoc, iudices, dicam Ci., servi mehercule mei si me isto pacto metuerent Ci., exercitus … mehercule magis strenuus quam felix S., pulcre mehercle Ter. — Pl. nom. Herculēs: Varr. fr., Verr. fr., Arn., Aug., gen. Herculum: Tert., dat. ali abl. Herculibus Varr. — Od tod adj.

1. Herculāneus (-ius) 3 herkulski: pars Pl. desetina, ki so jo odmerjali Herkulu, urtica, formicae Plin. največja (največje), nodus Sen. ph., ki ga je zelo težko razvozlati, mater (= nymphaea) Ap. h.; subst. Herculānia -ae, f, bot. = sidērītis: Ap. h.

2. Herculānus 3 herkulski = dolg, velik: pes Gell.

3. Herculeus 3 Herkulov, herkulski: labor H., hospes (= Kroton, ki je Herkula gostoljubno sprejel) O.; od tod urbs hospitis Herculei (= mesto Kroton) O., Herculea urbs O. = kampan(ij)ski Herkulaneum, Trachin O. ki ga je ustanovil Herkul, hostis (= Telephus, Herkulov sin) O., arcus, artus, vires, numen O., gens O., penates Sil., arbor V. (Herkulu posvečen) beli topol, clava Pr., litora Pr. ob kampan(ij)skem Herkulaneu, Oete Lucan., lacerti, tela, sagittae Val. Fl., fragor Val. Fl. veliko, silno, opes Val. Fl. pomoč, auxilia Val. Fl., natus in Herculeo Fabius lare Iuv., arces Mart., astrum Mart. ozvezdje Lev, audacia Iust., sacra Aur. Herkulovo bogoslužje.

4. Herculīnus 3 herkulski: Prisc.

hērōs -ōis, m (gr. ἥρως)

1. heroj, polbog, častno ime božjih sinov (pol božjega, pol človeškega izvora), ki so bili po smrti zaradi izvrstnih del sprejeti med bogove: quem virum aut heroa lyrā vel acri tibiā sumis celebrare Clio, quem deum? H., Aeneas h. V., maxumus h. (= Aeneas) V., capit inscius heros (= Hercules) virus Echidnae O., laudes heroum Q., heroum magnitudo Q. ali manus Val. Fl., robora semideûm heroum Stat., arma heroum Suet. Beseda pogosto označena z adj.: Troius V. ali Cytherēïus h. O. = Aeneas, Rhodopēïus h. O. = Orpheus, Neptunius h. O. = Theseus, Thesēïus h. O. = Hippolytus, Laërtius h. O. = Ulixes.

2. klas. le metaf. = junak, odličnik, poštenjak: quantum in illo herōe (sc. Milone) esset animi Ci., heros ille noster Cato Ci. ep., Antonii colloquium cum heroibus nostris (sc. Bruto et Cassio) Ci. ep., illorum fuit heroum (sc. Platonis et Aristotelis) virtutem excitare iacentem Ci.; iron. o Klodiju: Ci.; kot adj. = junaški: heroas sensus adferre Pers.

hez ženski spol droži; usedlina

la hez del pueblo sodrga
heces pl blato
hasta las heces do dna (kozarca, kupe ipd.)

hierro moški spol železo; orožje; vžgano znamenje

hierro afinado prečiščeno železo
hierro albo, hierro candente razbeljeno ž.
hierro batido, hierro forjado kovno, varilno ž.
hierro (en) bruto, hierro crudo, hierro de fundición surovo ž.
hierro fundido, hierro colado lito ž.
hierro maleable, hierro dúctil kovno ž.
hierro viefo staro ž.
edad del hierro železna doba
fundición de hierro livarna železa, železarna, fužine
mineral de hierro železna ruda
llevar hierro a Vizcaya vodo v Savo nositi
a hierro y fuego z ognjem in mečem
al hierro caliente batir de repente kuj železo, dokler je vroče
hierros pl vrste železa; okovi, jarem

hilus samostalnik
anatomija (del organa) ▸ hílus

himen samostalnik
anatomija (del telesa) ▸ szűzhártya, himen

hind² [háind] pridevnik
zadnji

hind leg zadnja noga
hind quarters zadnjica, zadnji del pri živini

Hispānī -ōrum, m Hispánci: Ci., L., Iust.; sg. Hispānus -ī, m Hispánec: Hispanus natione Suet. — Od tod

I. subst. Hispānia -ae, f Hispánija, Španija = ves Pirenejski polotok, ki ga deli reka Hibērus (Hiber, zdaj Ebro) na dve polovici, v Tostransko Hispanijo (Hispānia citerior), tj. vzhodni del, imenovan pozneje Hispānia Tarraconēnsis Tarakonska Hispanija, in Onstransko Hispanijo (Hispānia ulterior, tj. južni in zahodni del, imenovan pozneje Lūsitānia et Baetica Luzitanija in Betijska Hispanija): Varr., Ci., C., N., S., L. idr.; od tod tudi pl. Hispāniae -ārum, f obe Hispaniji, obe hispanski provinci (pokrajini): Ci., N., L., Cu., T. idr. —

II. adj.

1. Hispānus 3 hispanski: populi L., gladius L., sečno orožje rimskih legijskih vojakov, mare Plin., acies Lucan., nomen Q., aurum, Tarraco Mart., legio T., equi P. Veg., oleum Pall.; adv. Hispānē hispansko: loqui Enn. ap. Char.; kot Bajbijev priimek (Baebius) Hispānus -ī, m Hispanski: Plin. iun.

2. Hispānicus 3 hispanski: verbum Varr. fr., Suet., gladius Quadr. fr., vitis Col., fretum (pri Gadesu) Suet.

3. Hispāniēnsis -e, hispanski, v Hispaniji (bivajoč, mudeč se, vršeč se), ki se je dogajal v Hispaniji: actus maritimi Ci., legatus Ci. rimski poslanec v Hispaniji, iter Ci. v Hispanijo, casus Ci. izid vojne (Cezarjeve proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, bellum Vell. vojna (Cezarjeva proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, triumphus Vell. zmagoslavje (Cezarjevo) po (tej) vojni v Hispaniji, Balbus non Hispaniensis natus, sed Hispanus Vell. ne Rimljan, rojen v Hispaniji, ampak hispanski rojak, exercitus T. rimsko vojaštvo v Hispaniji, oceanus Plin., Rhodani ostium Plin. proti Hispaniji; molae Ca. ali gladius L. po hispansko narejen.

historia ženski spol zgodovina; pripoved, zgodba, opis, bajka, govoričenje, čenče

historia antigua (clásica) stara (klasična) zgodovina
historia del arte zgodovina umetnosti
historia cultural kulturna zgodovina
historia de la edad media, historia medieval zgodovina srednjega veka
historia moderna, historia contemporánea zgodovina novega veka
historia universal svetovna zgodovina
historia natural prirodopis
de historia slaven; razvpit
hacer historia pripovedovati; poročati
pasar a la historia preiti v zgodovino, postati zelo slaven
eso ha pasado a la historia to je stara zgodba
historias pl pretveze, izgovori, ovinki, prepir

híša (-e) f

1. casa:
kamnita, lesena hiša casa di pietra, in legno
kmečka, meščanska hiša casa di campagna, rurale, casa di città
pritlična, enonadstropna hiša casa a pianterreno, a un piano
montažna, počitniška, vrstna hiša casa prefabbricata, seconda casa, casa a schiera
atrijska hiša casa ad atrio
večstanovanjska hiša caseggiato, stabile
arhit. alpska, panonska hiša casa alpina, pannonica
pren. božja hiša casa di Dio, chiesa
mestna hiša municipio, palazzo comunale
hiša pravice tribunale, palazzo di giustizia
hiša žalosti casa, dimora del defunto

2. (družina, rodbina) casa;
pri hiši je pet otrok la casa si compone di cinque figli
meščanska, plemiška, kraljevska, cesarska hiša casa borghese, patrizia, reale, imperiale

3. (podjetje, ustanova) casa; impresa:
časopisna hiša casa editrice (di giornali, periodici)
založniška hiša (casa) editrice
trgovska hiša impresa, ditta commerciale

4. (glavni prostor v kmečki hiši) stanza grande (di casa rustica)

5. (zunanje ogrodje nekaterih živali; hišica) conchiglia, guscio (di chiocciola e sim.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hiša še ne gori nad glavo non c'è fretta
pren. hoditi od hiše do hiše (beračiti) andare mendicando di porta in porta
pren. rojstna hiša il tetto natio
njena hiša je kot iz škatlice la sua casa è uno specchio
postaviti celo hišo na glavo mettere sottosopra la casa
trg. prodaja po hišah vendita porta a porta
polit. Bela hiša Casa Bianca
javna hiša casa di tolleranza
PREGOVORI:
žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega è la moglie che tiene su la casa

híšica (-e) f

1. dem. od hiša casetta; casello:
čuvajska hišica (čuvajnica) casa cantoniera, casello
pasja hišica canile
počitniška, vikend hišica seconda casa
ptičja hišica casetta del becchime
pošta kabelska hišica capannina dei cavi
meteor. vremenska hišica capannina meteorologica

2. conchiglia, guscio

3. navt. casotto di coperta