Franja

head² [hed] samostalnik
glava; dolžina glave (pri konjskih dirkah); pamet, razum, nadarjenost; vodja, voditelj, predstojnik; šolski direktor, -ica; glava kovanca; glava, vrh, gornji del, vzglavje (strani, postelje, knjige, pisma, stopnišča itd); glava žeblja, kladiva, bucike; višek, kriza; pena na pivu, mleku; rogovje (srnjadi); oseba, komad, kos, glava (živine); stržen čira; izvir reke; zajezena voda; pritisk pare zraka, plina, vode; predgorje, rt
domačno plačilni, glavni natakar; streha na vozu; glavna točka (govora), poglavje (knjige), rubrika, stolpič (v časopisu)
ekonomija postavka (v računu, fakturi), kategorija
sleng latrina

above one's head težko razumljivo, prepametno za koga
at the head of na čelu
by head and shoulders; ali by the head and ears s silo, na silo
(by) head and shoulders above mnogo boljši od
by a short head za dolžino nosu, figurativno z majhno prednostjo
crowned heads kronane glave
a deer of the first head petleten jelen ali srnjak
navtika down by the head s prednjim delom ladje globoko v vodi
head of the family družinski poglavar
heads of state državni voditelji
the head and front bistvo, politika glava zarote, vodja upora
from head to foot od nog do glave, popolnoma
head first (ali foremost) z glavo naprej, figurativno nepremišljeno
a large head of game velik trop živali
hot head vročekrvnež
a beautiful head of hair gosti lasje
head over heels narobe, do ušes, na vrat na nos
old head on young shoulders pameten mlad človek
off one's head; ali out of one's head nor
over one's head viseč nad glavo (nevarnost); težko razumljivo
over head and ears; ali head over ears preko glave, do ušes, popolnoma
on this head o tem predmetu
out of one's own head sam od sebe, sam, na lastnem zeljniku
two heads are better than one kolikor glav, toliko misli
head of water vodni steber
heads or tails obe strani kovanca (pri metanju)
twopence a head 2 penija na osebo
sleng King's (Queen's) head poštna znamka
weak in the head slaboumen
head, cook and bottle washer kdor s svojim vedenjem poudarja svojo veljavo
figurativno on your head be it! naj gre na tvojo glavo, ti si odgovoren
ten head of cattle deset glav živine

Z glagoli:

to beat s.o.'s head off prekositi koga
pogovorno to bite (ali snap) s.o.'s head off uničiti koga
to bring to a head pripeljati do krize
figurativno to break one's head glavo si razbijati
to carry one's head high nositi glavo pokonci, biti ponosen
to come to a head priti do krize, zaostriti se; medicina zagnojiti se, dozoreti (čir)
sleng to do a thing on one's head igraje kaj napraviti
to drag in by the head and ears s silo privleči, za ušesa privleči
to eat (ali cry, scream, run) one's head off pretirano se razburjati
it entered my head v glavo mi je padlo
to give s.o. his head figurativno popustiti uzde
to get s.th. through one's head doumeti, razumeti kaj
to go over s.o.'s head biti pretežko za koga
to go to s.o.'s head v glavo stopiti
this horse eats his head off ta konj več pojé, kot je vreden
to have a good head for biti nadarjen za
to have a head imeti "mačka"
to have a good head on one's shoulders biti dobre glave
to have one's head in the clouds figurativno živeti v oblakih, sanjariti
to have one's head screwed in the right way imeti glavo na pravem koncu
to have a head like a sieve imeti glavo kot rešeto, biti pozabljiv
to hit the nail on the head točno zadeti
to keep one's head ostati miren
figurativno to keep one's head above water obdržati se nad vodo, životariti
to knock s.th. on the head onemogočiti kaj
to lay (ali put) heads together glave stikati, posvetovati se
to let s.o. have his head pustiti komu delati po svoji glavi
to lie on s.o.'s head biti komu v breme
to lose one's head izgubiti glavo
I cannot make head or tail of ne razumem, ne vidim ne repa ne glave
to make head izbiti na čelo, napredovati
to make head against uspešno se upirati
to be put over the heads of other persons pri napredovanju preskočiti druge
to put s.th. into s.o.'s head vtepsti komu kaj v glavo
to put s.th. into one's head vtepsti si kaj v glavo
to put s.th. out of s.o.'s head izbiti komu kaj iz glave
to put s.th. out of one's head izbiti si kaj iz glave
to put one's head in the lion's mouth izpostavljati se nevarnosti
to rear one's head glavo dvigniti
to run in s.o.'s head vrteti se komu po glavi
to run one's head against a brick wall riniti z glavo skozi zid
to shake one's head odkimati
to shake one's head at z glavo zmajati
to suffer from swelled (ali swollen) head biti zelo domišljav
to take the head prevzeti vodstvo
to take s.th. into one's head v glavo si kaj vtepsti
to talk over s.o.'s head za koga preučeno govoriti
to talk s.o.'s head off utruditi koga z nenehnim govorjenjem
to talk through the back of s.o.'s head neprestano v koga govoriti
to throw o.s. at the head of obesiti se komu za vrat
to talk one's head off nenehno govoriti
to turn one's head v glavo stopiti
to turn s.o.'s head glavo komu zmešati
to win by a head zmagati za dolžino glave (konj)
to work one's head off pretegniti se od dela, garati
heads I win, tails you lose izgubiš v vsakem primeru

hear^* [híə]

1. prehodni glagol
slišati, poslušati
pravno zaslišati, razpravljati, pretresati; uslišati; zvedeti (from od, of o)

2. neprehodni glagol
slišati, dobiti vesti (about o)
slišati (from od)

hear, hear! da slišimo!; ironično glej!, glej!
pravno to hear evidence zaslišati priče
to hear say slišati govoriti
I've heard tell of pripovedovali so mi, povedali so mi
you will hear of it to si boš še zapomnil
he will not hear of it o tem neče nič slišati
let me hear from you piši mi
to make o.s. heard obrniti pozornost nase
so I (have) heard to sem slišal
to hear s.o. out do konca koga poslušati, pustiti koga govoriti do konca

heart [ha:t] samostalnik
srce, srčni prekat; čud, duša; ljubezen, naklonjenost; usmiljenje, sočutje; hrabrost, srčnost; razum; jedro, središče, osrčje; srčevina, srčika (debla, rastline), srce (solate); bistvo, bit; srček, dragec, dragica; srčen, pogumen človek; predmet oblike srca; rodovitnost (zemlje)
množina srčne karte

after one's own heart po želji, kot srce poželi
at heart v duši, v srcu, po srcu
an affair of the heart ljubezenska zadeva
bless my heart! za boga!
by heart na pamet
at the bottom of one's heart na dnu srca
heart's desire srčna želja
from one's heart iskreno, iz srca
for one's heart srčno rad
heart and head navdušeno
heart of oak srčika hrasta, figurativno srčen človek; leseno ladjevje
heart and soul z dušo in telesom
a heart-to-heart talk odkrit pogovor
in good heart v dobrem stanju
the land is in good heart zemlja je rodovitna, ni izčrpana
in the heart of v osrčju
in one's heart skrivoma
in one's heart of hearts v dnu duše, zares
in heart dobre volje
light of heart vesel, brezbrižen
left heart levi srčni prekat
king (queen) of hearts srčni kralj (dama)
navtika my hearts! tovariši!, pogumni fantje!
near one's heart všeč, pri srcu
the very heart of the matter bistvo zadeve
out of heart malodušen; nerodoviten, izčrpan (zemlja)
sick at heart potrt, žalosten
smoker's heart kadilčevo (bolno) srce
searchings of heart tesnoba, sum
to one's heart's content do mile volje, kot srce poželi
with all one's heart iz vsega srca, srčno rad
with a heavy heart s težkim srcem
medicina disordered heart srčna nevroza

Z glagoli:

to break s.o.'s heart streti komu srce
to clasp s.o. to one's heart prižeti koga na srce
to cry one's heart out oči si izjokati
to cut s.o. to the heart zadeti koga v srce, užaliti
to do one's heart good dobro deti, osrečiti
to eat one's heart out giniti od žalosti
my heart fails pogum mi upada
I cannot find it in my heart to; ali I don't have the heart to srce mi ne da, da bi
to get (go) to the heart of priti (iti) stvari do dna
to give heart opogumiti
to give one's heart to s.o. dati komu srce
to go near (ali to) one's heart ganiti
my heart goes out to him sočustvujem z njim
to grow out of heart postajati malodušen; izčrpavati se (zemlja)
to have a heart imeti (dobro) srce
have a heart! usmili se!
to have no heart biti brez srca, neusmiljen
to have s.th. at heart srčno kaj želeti
to have one's heart in one's mouth v grlu stiskati, biti zelo prestrašen
to have one's heart in one's boots biti zelo malodušen
to have one's heart in the right place imeti srce na pravem mestu
to have s.o.'s good at heart brigati se za dobro nekoga
to have one's heart in one's work biti z vsem srcem pri delu
his heart leaps up srce mu zaigra
to lay s.th. to heart na srce položiti
to lose heart izgubiti pogum
to lose one's heart to zaljubiti se
to make one's heart bleed čutiti veliko usmiljenje in žalost (srce krvavi)
to open one's heart to s.o. razkriti komu srce, biti velikodušen
to pluck up heart opogumiti se
to pour out one's heart srce izliti
to put s.o. in good heart razveseliti, razvedriti koga
to put one's heart into s.th. biti pri stvari z dušo in telesom
my heart sank srce mi je padlo v hlače
to set one's heart on s.th. iz vsega srca kaj želeti
to set one's heart at rest umiriti se, pomiriti se
to take s.th. to heart k srcu si kaj gnati, v srce si vtisniti
to take heart (of grace) zbrati pogum, opogumiti se
to wear one's heart on one's sleeve imeti srce na jeziku
to win s.o.'s heart srce osvojiti
what the heart thinketh, the mouth speaketh povedati, kar ti leži na srcu

hebēscō -ere (incoh. glag. hebēre)

I. otopevati: acumina (gladiorum) densis ictibus hebescebant Amm. —

II. metaf.

1. fizično otopevati, oslabeti
a) o čutih in čutilih: hebescunt sensus Plin., hebescebant oculi Suet.
b) v dejavnosti omagovati, pešati: maerebant … hebescere dextras Sil.
c) o svetlobi = obledeti: nec frustra adversus impios hebescere signa T., fulgor hebescere caeli … coepit Sil.

2. duševno otopeti, omagati, opešati, oslabeti, omrtveti: si mentis acies … non numquam hebescit Ci., at nos … patimur hebescere aciem horum auctoritatis Ci. trpimo, da se ostrina njihovih ukrepov krha, hebescere virtus coepit S. krepost je začela pešati, smisel za krepost je začel slabeti; o osebah: hebescere et languere nolle Ci. ne hoteti se pogrezniti v topoglavost in lenobo, excitari quosdam ad meliora … , hebescere alios T., illi per fastidium … hebescunt T.

heimtrauen: sich heimtrauen upati si domov

helfen (half, geholfen) pomagati (komu); jemandem/etwas auf die Beine helfen postaviti (koga/kaj) na noge; X ist nicht (mehr) zu helfen X-u ni (več) pomoči; sich zu helfen wissen znati si pomagati

herankommen^* približati se (čemu), približevati se, priti do; nichts an sich herankommen lassen ne pustiti si do živega

herantrauen: sich herantrauen an upati si približati (komu/čemu); sich an eine Sache herantrauen figurativ upati si lotiti zadeve

herausfischen: herausfischen aus spraviti (ven) iz; sich etwas herausfischen izbrati si (kaj), potegniti ven

herauskommen^*

1. priti ven, stopiti iz; (heraustreten) izstopiti, izstopati

2. als Ergebnis: biti rezultat, dobiti (was kam heraus? kaj si dobil?), ironisch izcimiti se; (an den Tag kommen) priti na dan

3. aus der Arbeit, Not, dem Trott nicht mehr herauskommen biti ujet v, ne videti se ven iz

4. Bücher: iziti, izhajati

5. eine Nummer: biti izžreban mit der Sprache herauskommen priti z besedo na dan

herauslügen: sich herauslügen z lažmi (si) pomagati iz težav

herauspicken kljuvati (iz); figurativ sich herauspicken izbrati si

heraussuchen izbrati (sich si)

herauswagen: sich herauswagen upati si ven, upati si na dan

herbeisehnen: sich herbeisehnen etwas želeti si (kaj)

Herculēs -is, redko -ī, m (iz gr. Ἡρακλῆς je v italskih narečjih po izpahu samoglasnika „a“ nastala obl. Hercles ali po drugi sklanjatvi Herclus, odkoder voc. Hercle; v lat. se je med c in l vrinil „u“) Hêrkul, v grški mitologiji sin Jupitra in Alkmene, rojen v bojotskih Tebah, soprog Dejanejre, najslavnejši grški junak, poseb. bojotski narodni heroj, vzor moške kreposti. Za svoje sodobnike si je pridobil največje zasluge s tem, da je uničeval divje zveri in roparje. Mikenski kralj Evristej mu je naložil 12 zelo težkih del (Herculis athla, gl. athlon), ki jih je vsa srečno opravil. Bojeval se je baje tudi na Zahodu in Vzhodu ter prišel celo v Indijo. Zaradi njegovih junaških del ga je Jupiter vzel v nebo, uvrstil med bogove in oženil z boginjo Hebo. Tirski in libijski Herkul je istoveten s feniškim Melkartom. Tacit ga enači z germanskimi, drugi pisci z egipčanskimi bogovi. Imeli so ga tudi za delitelja bogastva (gr. πλουτοδότης) in mu zato darovali desetino pridobljenega imetja. Bil je tudi spremljevalec in voditelj Muz (gr. μουσαγέτης): Pl., Varr., Ci., Lucr., H., Cu., Sen. tr. idr. Herculis uxor O., Herculis columnae, gl. columna, Herculis silva (v Nemčiji na vzhodu od Vezere) T., Hercules Musarum Suet. Pogosto voc. kot rotilna beseda = za Herkula, pri Herkulu, za boga, pri bogu, bogme, (za)res, resnično v obl.
a) hercules (Hercules): licet hercules undique omnes terrores impendeant Ci., valde hercules nobis laborandum est Ci., et hercules … nunc oneratum vestris fortunis hostem abire sinitis L., at hercules, munia militae … inpigre toleratis Cu.
b) hercule: at hercule aliquot annos … populus Romanus … maxima parte … imperii caruit Ci., neque ego, hercule, fur, ubi vasa praetereo sapiens argentea H., dignus, hercule, qui nunc quoque tantum … continentiae ferat fructum Cu.
c) hercle: perii hercle Ter., unde isti versus? dicam hercle Ci., absolutus sum novo hercle more Ci., per hercle rem mirandam Gell.; včasih v zvezi z drugimi zagotavljajočimi besedami: certe hercle Pl., Ter., hercle certo Pl., hercle sane ali sane hercle Corn., Ci.
č) meherculēs, mehercule, mehercle (v teh obl. je „me“ morda star. voc. pron. meus ali pa je mehercules, meherc(u)le elipt. izraz za „ita me, Hercules (Hercule, Hercle), iuves“): lubentius dixerim … mehercule quam mehercules Ci., ego mehercules hac sum suspicione percussus Ci., verum mehercule hoc, iudices, dicam Ci., servi mehercule mei si me isto pacto metuerent Ci., exercitus … mehercule magis strenuus quam felix S., pulcre mehercle Ter. — Pl. nom. Herculēs: Varr. fr., Verr. fr., Arn., Aug., gen. Herculum: Tert., dat. ali abl. Herculibus Varr. — Od tod adj.

1. Herculāneus (-ius) 3 herkulski: pars Pl. desetina, ki so jo odmerjali Herkulu, urtica, formicae Plin. največja (največje), nodus Sen. ph., ki ga je zelo težko razvozlati, mater (= nymphaea) Ap. h.; subst. Herculānia -ae, f, bot. = sidērītis: Ap. h.

2. Herculānus 3 herkulski = dolg, velik: pes Gell.

3. Herculeus 3 Herkulov, herkulski: labor H., hospes (= Kroton, ki je Herkula gostoljubno sprejel) O.; od tod urbs hospitis Herculei (= mesto Kroton) O., Herculea urbs O. = kampan(ij)ski Herkulaneum, Trachin O. ki ga je ustanovil Herkul, hostis (= Telephus, Herkulov sin) O., arcus, artus, vires, numen O., gens O., penates Sil., arbor V. (Herkulu posvečen) beli topol, clava Pr., litora Pr. ob kampan(ij)skem Herkulaneu, Oete Lucan., lacerti, tela, sagittae Val. Fl., fragor Val. Fl. veliko, silno, opes Val. Fl. pomoč, auxilia Val. Fl., natus in Herculeo Fabius lare Iuv., arces Mart., astrum Mart. ozvezdje Lev, audacia Iust., sacra Aur. Herkulovo bogoslužje.

4. Herculīnus 3 herkulski: Prisc.

hērēditās -ātis, gen. pl. -um in -ium, f (hērēs)

1. abstr. (po)dedovanje: Dig., si fundus hereditate obvenerit Varr., hereditate possidere Ci., accusatorem spe hereditatis obstrinxit Ci., domus ab avunculo hereditate relicta N. po ujcu podedovana; metaf. h. gloriae Ci., velut hereditate relictum odium N. podedovano, paternae scientiae h. Iust.

2. konkr. dediščina, dedna posest: Pl., Q., Plin., Plin. iun., Suet., Dig. idr., hereditatem adire ali cernere Ci. dediščino nastopiti, Verres hereditatem sibi venisse arbitratus est Ci. da mu je dediščina pripadla, filia sextam partem hereditatis petere coepit Ci., hereditates a civibus Romanis capere Ci., multas enim hereditates … bonitate consecutus est N., procurandae hereditatis causā C., usurpare hereditates T.; preg.: hereditas sine sacris Pl. dobiček brez truda.

hereinwagen: sich hereinwagen upati si noter

Herennius 3 Herénij(ev), ime rimskega rodu iz Samnija. Poseb. znani so:

1. C. Pontius Herennius Gaj Poncij Herenij, zmagovalec pri Kavdiju l. 321: Ci., L.

2. C. Herennius, l. 218 triumvir pri razdelitvi zemljišč: L.

3. Herennius Bassus Herenij Bas, l. 215 senator v Noli, Hanibalu tega mesta ni hotel izročiti: L.

4. M. Herennius Mark Herenij, konzul l. 93, govornik srednjega sloga: Ci.

5. T. Herennius Tit Herenij, ugleden trgovec v Sirakuzah, usmrčen na Verovo povelje: T.

6. C. Herennius, l. 80 tribunus plebis: S. fr.

7. C. Herennius, l. 50 tribunus plebis, ki je podpiral Klodij(c)e: Ci. ep.

8. Herennius Gallus Herenij Gal, gledališki igralec, ki ga je Kornelij Balb povitezil v Gadesu: Ci. ep.

9. Herennius Macer Herenij Maker je razžalil cesarja Kaligulo in si s tem nakopal njegovo sovraštvo: Sen. ph.

10. Herennius Gallus Herenij Gal je padel kot legat v boju proti Klavdiju Civilisu: T.

11. Herennius Senecio Herenij Senekión iz Betijske Hispanije, prijatelj Plinija mlajšega, je pošteno in zvesto popisal življenje Helvidija Priska; cesar Domicijan ga je zato dal usmrtiti: T., Plin. iun. — Od tod adj. Herenniānus 3 Herenijev: coheredes Ci. ep.

herhaben^* imeti od (kje); wo hast du das her? odkod ti to?, odkod si to vzel?