Franja

hacer* storiti, delati, narediti, ustvariti, napraviti, opraviti, izgotoviti, ravnati; znašati; spremeniti v; navaditi (a na); oskrbeti; igrati, predvajati

hacer agua(da) oskrbeti se z vodo (ladja)
hacer alguna burko ali objestno dejanje napraviti, eno zagosti
hacer el amor (a) dvoriti
hacer el ánimo skleniti; ustvariti razpoloženje
hacer bueno potrditi, (za)jamčiti
hacer burla, hacer chacota, hacer chanza, hacer chunga (surovo) burko počenjati
hacer calceta plesti
hacer caso upoštevati, visoko ceniti
hacer no caso ne se ozirati na, ne upoštevati, ne se meniti za
hacer la comida pripraviti jed, kuhati
hacer una concesión privoliti, dopustiti; priznati
hacer cuesta strm biti
hacer difícil otežkočiti
hacer economías varčevati, vasčno živeti
hacer fácil olajšati
hacer un favor (a) napraviti uslugo
hacer fe overoviti, dokazati
hacer gestos gestikulirati
¡me hace gracia! to je sijajno!
hacer honor izkazati čast
hacer el inventario napraviti inventuro
hacer juego igrati; skupaj spadati
hacer fusticia obsoditi; pravično obravnavati
hacerla zakriviti kaj
hacersela a alg komu jo zagosti
¡la hemos hecho buena! (ironično) v lepo stvar smo padli! dobro kašo smo si skuhali!
hacer a un lado s poti spraviti
hacer su negocio dobro odrezati
hacer (las) paces mir skleniti
hacer un papel igrati vlogo (v gledališču)
hacer parte sporočiti, naznaniti
hacer patente na dan prinesti
hacer penitencia pokoro delati
hacer el plato servirati jed
hacer posible omogočiti
hacer presente spomniti na, pojasniti, razložiti
hacer público razglasiti, objaviti
hacer el ridículo, hacer un papelón blamirati se
hacer suyo prisvojiti si; sprejeti
hacer tiempo ugodni (pravi) čas čakati za; razvedriti se
hacer las uñas nohte (o)striči
hacer las veces de alg koga nadomestovati
hacer vela (od)jadrati
no le hago tan necio nimam ga za takó neumnega
yo le hacía en Madrid mislil sem, da je v Madridu
9 y 4 hacen 13 (9 + 4 = 13)
no lo hizo a mal tega ni nalašč naredil
¡haga V. su gusto! napravite si udobno!
¡buen provecho le haga! na (Vaše) zdravje!
hacer callar k molku pripraviti, utišati
hacer saber obvestiti
hacer valer su derecho uveljaviti svojo pravico
hacer ver dati razumeti, pokazati
hacer mal slabo ravnati, ne imeti prav
dar que hacer (a) trud (delo) komu povzročiti
tener mucho que hacer imeti mnogo dela
estarse haciendo nastajati
donde (quiera que) fueres, haz como vieres druge dežele, druge navade
hacer con prilegati se (k), ujemati se z
hacer de aprendiz biti vajenec
hacer del cuerpo, hacer de vientre iti na stolico
hacer de intérprete biti za tolmača
hace calor toplo (vroče) je
hace frío mraz (hladno) je
hacer sol sonce sije
hace buen (mal) tiempo lepo (grdo) vreme je
hace 15 días pred 14 dnevi
se me hace que zdi se mi, da
por lo que hace al precio kar se tiče cene
eso no le hace to ne igra nobene vloge
hacerse postati, nastati, delati se, navaditi se; oskrbeti se (de z); iti, oditi
hacerse afuera ven (proč) iti
hacerse cristiano sprejeti krščanstvo
hacerse fuerte (voj) utrditi (ukopati) se; trdovratno vztrajati (en pri)
hacerse obedecer uveljaviti svojo voljo
hacerse olvidadizo delati se, kot da se ne spomnimo
hacerse presente nastopiti, predstaviti se
hacerse responsable prevzeti odgovornost (de za)
hacerse rico obogateti
hacerse servir pustiti si streči
hacerse el sordo gluhega se delati
hacerse el tonto nevednega se delati
hacerse viejo (po)starati se
se me hacía fácil zdelo se mi je lahko
ya se hace tarde pozno že postaja
ya se está haciendo de noche noči se že
hacerse con a/c polastiti se česa, prisvojiti si kaj
no poder hacerse con el coche ne imeti avta v oblasti
hacerse de rogar pustiti se zelo prositi; sramežljivega se delati
hacer a la mar, hacer a la vela odjadrati

haesitō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. haerēre)

1. ponovno obviseti, zastati, (ob)tičati, ostati: milites haesitantes (sc. in palude) opprimere C., in remorando haesitat Lucr. (o streli), in vadis haesitantes acervi L.; preg. pren.: in luto haesitare Ter., gl. lutum2.

2. metaf.
a) z jezikom zastajati = jecljati: sunt quidam linguā haesitantes Ci. jecljavci, dixit verbis haesitantibus Ci. jecljaje.
b) (v srcu) omahovati, obotavljati se, dvomiti, pomišljati se, neodločen —, v zadregi biti: cum haesitaret Catilina Ci., dubitans, circumspectans, haesitans Ci., quemadmodum iste timens, haesitans omnia pronuntiavit Ci., non haesitans respondebo Ci., haesitans in maiorum institutis Ci. nevešč … , illi in novis rebus haesitaverunt Ci., h. inter laetitiam et metum Val. Max., inter spem et desperationem Cu., deliberare, non haesitare Q., h. ambiguis mentibus Amm.; z odvisnim vprašalnim stavkom: haesitare, an potius in laevum detorqueret agmen Cu., diu multumque haesitavi, quid facere deberem Plin. iun.; z inf.: haesitans mori morti et vitae vivere Aug.; v pass. brezos.: biduum, quo de mutando rei publicae statu haesitatum erat Suet. se je sem in tja ugibalo, si haesitatum fuerit Cass.; v abs. abl.: multum ac diu haesitato Ap. — Adv. pt. pr. haesitanter omahovaje, neodločno: Aug.

hair [hɛə] samostalnik
las, lasje, dlaka

figurativno against the hair ne pogodu, kar ti ne gre v račun
by (ali within) a hair za las
to a hair točno, natančno
to comb s.o.'s hair for him ozmerjati koga
to do one's hair frizirati se
to get s.o. by the short hairs dobiti koga v oblast
to get in s.o.'s hair (raz)dražiti koga, razjeziti
ameriško to have s.o. in one's hair imeti koga na vratu
to keep one's hair on obrzdati se, ostati miren
to let down one's hair olajšati si srce, postati zaupljiv; prirodno se vesti
to lose one's hair izgubiti lase, postati plešast; pogovorno razburiti se
to make s.o.'s hair curl (ali stand on end) prestrašiti koga, da se mu lasje ježijo; prestrašiti koga, da mu gredo lasje pokonci
to put (ali turn) up one's hair po žensko se počesati (dekle, ko odraste)
to split hairs dlako cepiti
to take hair of the dog that bit you klin s klinom izbijati (pijača)
figurativno to tear one's hair lase si puliti
not to touch a hair of s.o.'s head tudi lasu komu ne skriviti
not to turn a hair niti z očesom ne treniti, obvladati se
without turning a hair ne da bi trenil

haleine [alɛn] féminin sapa, dih

haleine forte, mauvaise neprijeten duh iz ust
hors d'haleine zasopel, brez sape
sans haleine čisto izčrpan
tout d'une haleine vse v eni sapi
ouvrage masculin de longue haleine dolgotrajno delo
courir à perdre haleine na vso moč teči
être en haleine biti v polnem delu
perdre haleine ob sapo priti
prendre haleine sapo loviti, zajeti
reprendre haleine spet k sapi priti, oddahniti si
tenir quelqu'un en haleine držati koga v napetosti, negotovosti o nadaljnjem razvoju dogodkov, pritegovati njegovo stalno pozornost

half¹ [ha:f, haæf] samostalnik (množina halves)
polovica; polletje
šport polčas; izenačenost (golf)
pravno stranka

one's better half boljša polovica, žena
the larger half večja polovica, večji del
too clever by half prepameten
to cry halves zahtevati enak del
to cut into halves razpoloviti
to do s.th. by halves površno, na pol kaj narediti
not good enough by half še zdaleč ne dovolj dobro
to go halves with s.o. razdeliti si s kom na pol
to go halves in razdeliti kaj na dva enaka dela
in half, in halves razpolovljen

Hals, der, (-es, Hälse) vrat; grlo (entzündeter vneto); im Halse [steckenbleiben] stecken bleiben: v grlu; aus vollem Halse na vse grlo, na ves glas; Fleischstück: vratina; bis an den Hals/bis zum Hals do vratu, do grla; Hals über den Hals do ušes; um den Hals (fallen) (pasti) okoli vratu; am Hals hängen: okoli vratu; Hals über Kopf na vrat na nos; den Hals umdrehen zaviti vrat (komu/čemu); auf dem Halse haben/liegen imeti na grbi/vratu; sich etwas vom Halse schaffen znebiti se (česa), otresti se (česa); jemanden vom Halse halten ne spravljati (koga) na vrat; zum Halse heraushängen : es hängt mir ... čez glavo mi je, dosti mi je (česa); jemanden den Hals kosten plačati z glavo; einen Hals haben biti jezen; sich den Hals brechen zlomiti si vrat ( tudi figurativ )

hāmō -āre (hāmus) s trnkom loviti, pren. = hlepeti —, hrepeneti po čem, skušati koga ujeti: artis severae si quis hamat effectūs Petr. poet. če hoče kdo vedo temeljito preučiti, alii adnictat, alium hamat (āmat) Naev. fr.

hand¹ [hænd] samostalnik
roka, prednja noga četveronožca, noga (sokolova), škarnik (rakov); spretnost, ročnost, izurjenost; strokovnjak, izvedenec; vodenje; izvedba, izvajanje; delo; pomoč; človek, sluga, delavec, mornar
množina mornarji, posadka (ladje), tovarniški delavci; postopek, način; moč, premoč, oblast, vpliv; posredovanje, posrednik; vir (podatkov); snubitev; lastnina, lastnik; kartanje, kvartač, karte v roki; urni kazalec; pisava, podpis, znak; dlan (mera, 10,16 cm); šop (banan, tobačnih listov)
gledališče, sleng ploskanje, aplavz; stran, smer

all hands vsa posadka, vsi delavci
on all hands povsod, na vseh straneh
at hand blizu, pri roki
at the hands of s strani nekoga
bloody hands grb grofije Ulster
a bird in the hand nekaj gotovega (imeti v roki)
a bold hand energična pisava
with a bold hand pogumno
by hand ročno, na roko (narejeno)
by the hands of s posredovanjem
hand cash gotovina pri roki
a cool hand hladnokrvnež
figurativno clean hands čiste roke, čista vest
on every hand povsod okoli
even hands izenačeno
for one's own hand sebi v prid
from hand to hand iz rok v roke
from first hand iz prve roke
from second hand iz druge roke; ponošen, rabljen, antikvaričen
from good hand iz dobrega vira
the hand of God božja roka
hand on heart roko na srce
heart and hands iz vsega srca
heavy on hand dolgočasen, mučen
with a heavy hand s trdo roko
with a high hand drzno, predrzno, naduto
his hand is out iz vaje je
hand to hand (struggle) človek proti človeku (borba)
hand over hand (ali fist) preprijemanje (pri plezanju); figurativno na vrat na nos, hitro, igraje
in hand v roki, v delu, na razpolago, pod nadzorstvom, skupaj, vzajemno, roko v roki
a legible hand čitljiva pisava
on the mending hand na poti k okrevanju
near hand leva stran
near at hand pri roki, blizu
a niggling hand nečitljiva pisava, čačka
an old hand strokovnjak, star lisjak
off hand nepripravljen, brez obotavljanja, desna stran
hands off! roke proč!
hands off policy politika nevmešavanja
on hand v roki, na zalogi, v breme, prisoten; ameriško pri roki, pri sebi
on the one (other) hand po eni (drugi) strani
out of hand nepripravljen, takoj, ekstempore, nenadzorovan, divji
hands up! roke kvišku!
a slack hand brezdelje, brezbrižnost
to (one's) hand pri roki, dosegljiv, pripravljen, na razpolago
under the hand pod roko, skrivaj
under the hand of podpisani...
contract under hand preprosta pogodba brez pečata
the upper hand premoč, nadvlada
with one's own hand lastnoročno

Z glagoli:

to ask for a girl's hand prositi dekle za roko, zasnubiti
to be a good (poor) hand at biti spreten (neroden) v čem
to be bound hand and foot imeti vezane roke
to be in good hands biti v dobrih rokah
to be on s.o.'s hands biti komu na vratu, skrbi
to bear a heavy hand zatirati
to bite the hand that feeds one biti zelo nehvaležen
to bring a baby up by hands hraniti dojenčka s stekleničko
to come to hand priti v roke, dospeti
to change hands menjati lastnika, priti v druge roke
to do a hand's turn samo s prstom migniti
not to do a hand's turn; ali not to lift (ali raise) a hand niti s prstom migniti
to fall into s.o.'s hands priti komu v roke
figurativno to feed out of s.o.'s hand komu iz rok jesti
to get a big hand dobiti velik aplavz
to get s.o. in hand dobiti koga v roke
to get one's hands in dela se zares lotiti
to get the upper hand dobiti premoč
to get off one's hands otresti se česa, znebiti se
to get out of hand iz rok se izmuzniti, izgubiti oblast nad
to give one's hand to poročiti se s kom, roko komu dati
to give one's hand on a bargain v roko si seči, skleniti kupčijo, obljubiti
to give s.o. a free hand dati komu proste roke
to give s.o. a hand iti komu na roko, pomagati, ploskati komu
to go hand in hand with figurativno & dobesedno v korak s kom stopati
to have a hand for biti spreten, nadarjen za kaj
to have o.s. well in hand dobro se obvladati
to have a hand in a matter imeti svoje prste vmes
to have (ali keep) one's hand in ostati v vaji
to have one's hands full imeti polne roke dela
to have time on one's hands ne vedeti kam s časom, imeti mnogo prostega časa
to hold hands držati se za roke
to hold one's hand zadržati se
to hold a good hand imeti dobre karte
to join hands združiti se
to keep a tight hand over imeti koga na vajetih
to keep one's hands on imeti čvrsto v rokah
to let one's temper get out of hand ne obvladati se, podivjati
to live from hand to mouth iz rok v usta živeti
to lay hands on vzeti, najti, roko na kaj položiti
to lay hands on o.s. roko nase položiti, napraviti samomor
to lend a hand pomagati
to make a hand napraviti dobiček
many hands make light work v slogi je moč
to pass through many hands iti skozi mnogo rok
to play into the hands of nevede komu delati v prid
to play a good hand dobro igrati karte
to play for one's own hand delati sebi v prid
to put one's hand in one's pocket seči v žep, prispevati v denarju
figurativno to put one's hands on najti, spomniti se
to put (ali set, turn) one's hands to v roke vzeti, poprijeti se
to serve (ali wait on) s.o. hand and foot komu vdano služiti
to shake s.o. by the hand stisniti komu roko
to shake hands with rokovati se s kom
to show one's hand; ali to have a show of hands figurativno odkriti svoje karte, pokazati svoj pravi namen
it shows a master's hand mojstrsko je, kaže na mojstra
to strengthen the hands of podpreti koga
to take s.o. by the hand koga za roko prijeti, figurativno vzeti koga pod svoje okrilje
to take in hand vzeti v roke, lotiti se
to take a hand at a game sodelovati v igri
to take s.th. off one's hands kupiti kaj od koga; pomagati komu, da se česa znebi
to take a hand in a matter vmešati se v kaj
to take one's courage in both hands zbrati ves svoj pogum
time hangs heavy on my hands dolgčas mi je
to try one's hand at poskusiti se v čem
to throw up one's hands obupati nad čim
to vote by show of hands glasovati z dviganjem rok
figurativno to wash one's hands of umiti si roke, odkloniti odgovornost
to win a girl's hand dobiti dekletovo privoljenje za poroko
to win hands down z lahkoto dobiti, igraje zmagati
to witness the hand of overiti podpis
to write a good hand imeti lepo pisavo

Hand, die, (-, Hände)

I. Hand roka; (Handfläche) dlan, hohle Hand prgišče; (Handschrift) rokopis, pisava; offentliche Hand javna lastnina, javni sektor; private Hand privatna lastnina, privatni sektor; tote Hand mrtva roka, cerkvena lastnina, cerkev; beim Kartenspiel: karte (v roki) (volle Hand polna roka) ; eine Hand voll prgišče, figurativ peščica Hand in Hand z roko v roki, držeč se za roke; Hand in Hand arbeiten sodelovati; Hand in Hand gehen iti z roko v roki, figurativ biti povezan linker/rechter Hand levo/desno; leichter Hand zlahka; Hand aufs Herz roko na srce; die Hand geben/reichen/schütteln podati/dati roko, rokovati se z; die Hand ins Feuer legen dati roko v ogenj; keine Hand rühren ne migniti niti s prstom; seine Hand im Spiel haben imeti prste zraven; die Hand auf etwas geben trdno obljubiti (kaj); Hand ans Werk legen začeti z delom; Hand an sich legen narediti samomor; Hand anlegen priskočiti na pomoč, pomagati; freie Hand (haben imeti, lassen (jemandem) pustiti (komu) ) proste roke; Hand und Fuß haben imeti rep in glavo (weder Hand noch Fuß ne repa ne glave) ; eine Hand wäscht die andere roka roko umije
an: an der Hand führen peljati, voditi za roko; an der Hand nehmen prijeti za roko; an Hand von s pomočjo (➞ anhand von) ; an die gehen iti na roko, pomagati (komu)
auf: auf der Hand liegen biti na dlani
aus: aus der Hand essen jemandem jesti (komu) iz roke; aus der hohlen Hand iz prgišča; aus der Hand in den Mund iz rok v usta; aus erster Hand iz prve roke; aus der Hand schlagen izbiti (iz rok)
bei: bei der Hand pri roki; rasch bei der Hand sein mit Ausreden, Antworten: imeti vedno pri roki
hinter: hinter vorgehaltener Hand zaupno, neuradno
in: in der Hand v roki, v rokah; sich in der Hand haben obvladati se
mit: mit der Hand z roko, ročno; mit der Hand im Sack (erwischen zasačiti) na delu
über: über die Hand weg pod roko
um: um die Hand anhalten historische Bedeutung, Geschichte zaprositi za roko
unter: unter der Hand pod roko
von: von Hand ročno; von langer Hand dolgoročno; že zelo dolgo; von Hand zu Hand iz rok v roke; von der Hand gehen eine Arbeit: iti (dobro) od rok; von der Hand weisen zavrniti, zavračati; es ist nicht von der Hand zu weisen ni nemogoče, lahko bi ..., ni mogoče izključiti; von der Hand in den Mund leben živeti iz rok v usta
zu/zur: zur Hand v roko; zur ungeteilten Hand Recht nerazdelno

II. Hände, pl , Hand weg! roke proč!; volle Hand/die Hand voll polne roke; alle Hand voll zu tun polne roke (dela); saubere Hand čiste roke (haben biti čistih rok) ; gebundene Hand zvezane roke, die Hand sind jemandem gebunden ima zvezane roke; die Hand auflegen polagati roke; die Hand ringen viti roke; die Hand falten skleniti roke; die Hand in den Schoß legen prekrižati roke; die Hand in Unschuld waschen umiti/umivati si roke; die Hand von etwas lassen pustiti kaj pri miru; sich die Hand reichen podati si roke
auf: auf den Händen (tragen) na rokah (nositi)
in: in die Hand v roke; in die Hand fallen pasti v roke/kremplje; in die Hand bekommen dobiti v roke/kremplje; in die Hand arbeiten pomagati (komu), delati (komu) na roko; in die Hand legen jemandem eine Entscheidung: prepustiti; jemandem etwas in die Hand spielen narediti, da dobi v roke, spraviti v roke
mit: mit leeren Händen praznih rok; mit beiden Händen z obema rokama; mit offenen Händen odprtih rok; sich mit Händen und Füßen wehren braniti se z na vse kriplje/z vsemi štirimi; sich mit Händen und Füßen gegen etwas sträuben upirati se (čemu) z vsemi štirimi
unter: unter den Händen v rokah (haben imeti, sterben umreti)
zu: zu Händen v roke

Hannibal (Annibal) -alis, m Hánibal (Ânibal), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hannibal, okrog l. 265 poveljnik kartažanskega ladjevja pri Lipari, je zastonj skušal osvojiti Mesano, v kateri so se bili prebivalci (Mamertini) uprli, potem pa je branil Agrigent pred Rimljani; kasneje je bil usmrčen na križu: Val. Max.

2. Hannibal z Rodosa, drzen pomorski poveljnik, ki je v prvi punski vojni osvobodil hudo oblegani Lilibej; pri nekem poznejšem poskusu so ga Rimljani ujeli: L.

3. Hannibal, slavni sin Hamilkarja Barke, največji kartažanski vojskovodja, roj. l. 247; kot vrhovni poveljnik si je po l. 221 podvrgel Hispanijo do Ibera, osvojil grško naselbino in rimsko zaveznico Sagunt (l. 218) ter napadel Italijo. Po zmagovitih bitkah ob Ticinu in Trebiji (l. 218) ter ob Trazimenskem jezeru (l. 217) je Rimljane pri Kanah popolnoma porazil (l. 216). L. 207 so ga Kartažani iz Italije poklicali domov. L. 202 ga je Scipion (Afriški) premagal pri Zami v Afriki. L. 195 je pregnan iz Kartagine pribežal k Antiohu Velikemu, po bitki pri Magneziji (l. 190) pa k bitin(ij)skemu kralju Pruziji, ki ga je hotel izdati Rimljanom. Da ne bi prišel svojim sovražnikom v roke, se je (l. 183) zastrupil: Enn., Ci., N., H. idr. Do svoje smrti je ostal zaprisežen sovražnik Rimljanov, od tod apel. Hannibal Hanibal = nespravljiv —, zaklet sovražnik Rimljanov: novus Han. Ci., Mithridates, odio in Romanos Hannibal Vell., alter Hannibal Aur.

Opomba: Gen. Hannibālis: Enn., Varr. ap. Non.

*hanter [ɑ̃te] verbe transitif obiskovati, pogosto kam hoditi; občevati z; strašiti; ne dati miru, nadlegovati, mučiti, obsesti

maison féminin hantée hiša, v kateri straši
cette idée me hante ta misel mi ne da miru, me stalno zasleduje
il est hanté par le remords mučijo ga očitki vesti, vest ga grize
dis-moi qui tu hantes, je te dirai qui tu es povej mi, s kom se družiš, pa ti bom povedal, kdo si

haphē -ēs, f (gr. ἁφή), pravzaprav dotikanje, prijemanje, od tod meton.

1. rumeni sviž(ec), droban pesek, ki so si ga rokoborci po vtiranju olja nanašali na telo, da so jih nasprotniki lahko zgrabili: Mart.

2. šalj. metaf. prah na potovanju: Sen. ph.

hard¹ [ha:d] pridevnik
trd; trden; težak, težaven, naporen; žilav, zdržljiv, odporen; močan, silen; priden, delaven, zmožen; strog, nepopustljiv, neusmiljen; trd, mrzel, oster (podnebje)
ekonomija pod težkimi pogoji, oster, visok (cena); težko razumljiv, težko izvedljiv; preudaren, trd (gospodarstvenik); rezek, močen (pijača)
slovnica trd (glas, soglasnik)

to be hard on s.o. biti prestrog s kom
to be hard upon s.o. biti komu za petami
to be a hard case biti zakrknjen
hard of belief nejeveren
hard to believe težko verjeten
hard to imagine kar si kdo težko predstavlja
hard to please ki se mu težko ugodi
a hard blow težak udarec, silen udarec
as hard as brick trd kakor kamen
šport in hard condition v dobri formi
hard drinking pijančevanje
hard of digestion težko prebavljiv
to drive a hard bargain ne popustiti pri kupčiji
hard facts neomajna dejstva
hard fare slaba in nezadostna hrana
hard of hearing naglušen
hard of heart trdosrčen
to have a hard head preudarno razsojati
to have a hard row to hoe imeti težko nalogo
hard life težko življenje
hard lines težko življenje, težko delo, zla usoda
hard liquor močne (žgane) pijače
hard lot trda usoda
hard luck nesreča, "smola"
a hard luck story jadikovanje
a hard master strog gospodar
figurativno a hard nut to crack trd oreh
as hard as nails žilav, trd kakor drenov les, trd kakor kamen
hard rain močan dež
hard swearing kriva prisega
a hard saying težko razumljive besede; predpis, ki ga je težko izpolnjevati
hard times težki časi
hard task težka naloga
to try one's hardest pošteno se potruditi
hard up na tesnem z denarjem
hard work trdo, naporno delo
hard worker priden delavec

*hardiesse [ardjɛs] féminin drznost, pogum, smelost; predrznost, nesramnost

prendre la hardiesse (pre)drzniti se, dovoliti si
prendre des hardiesses mnogo si dovoliti, drzniti

harem samostalnik
1. nekdaj (del bivališča) ▸ hárem Harem je bil dom kar 4000 žensk, za katere so skrbeli evnuhi. ▸ A hárem 4000 nőnek adott otthont, akikről az eunuchok gondoskodtak.
Vstop v harem je bil dovoljen le njegovim prebivalcem in sultanu. ▸ A hárembe csak a hárem lakói és a szultán léphettek be.
Harem je bil izoliran od palače. ▸ A háremet elszigetelték a palotától.

2. (žene in ljubice moškega) ▸ háremAbdulah je za seboj pustil harem z ducatom vdov in okrog 20 otrok. ▸ Abdullah egy tucatnyi özvegyből álló háremet és körülbelül 20 gyermeket hagyott hátra.
Ženske v haremu so si preganjale dolgočasje z igrami in petjem. ▸ A háremben a nők játékokkal és énekléssel űzték el az unalmat.
Boris Kuhar se je zbližal s krajevnim sultanom, ki je imel v haremu sto žena. ▸ Boris Kuhar közel került a helyi szultánhoz, akinek száz nőből álló háreme volt.

3. (skupina žensk okoli moškega) ▸ háremBil je car kavarne, celo svoj harem je imel, oboževalke. ▸ Ő volt a kávézó császára, még saját háreme is volt, amely a rajongóiból állt.
Heidi je bila ena iz harema žensk, s katerimi se je Jack izmenjaje dobival. ▸ Heidi egyike volt azoknak a háremhölgyeknek, akikkel Jack felváltva találkozgatott.

4. (v zoologiji) ▸ háremPoligamni samci imajo hareme, v katerih je 4 do 10 samic z mladiči. ▸ A poligám hímek háremet tartanak, amelyben 4–10 nőstény él a kicsinyeivel.
Zebre živijo v čredah in vsak odrasel samec ima svoj harem samic. ▸ kontrastivno zanimivo A zebrák csordában élnek, és mindegyik felnőtt hímnek saját háreme van.

5. (zbirka stvari) ▸ hárem
Doma ima že pravi harem kitar. ▸ Otthon már egész háreme volt gitárokból.
Če ima Jupiter lahko cel harem lun, je sklepal Galileo, ima tudi naše Sonce lahko svojo družino planetov. ▸ Ha a Jupiternek egy egész háremnyi holdja lehet, a mi Napunknak is lehet egy egész családnyi bolygója, feltételezte Galileo.

*hasarder [azarde] verbe transitif slučaju prepustiti, tvegati; nevarnosti izpostaviti

hasarder sa vie življenje tvegati
se hasarder à upati si, izpostaviti se nevarnosti

haud in haut, predklas., a le pred soglasniki tudi hau ne, ne ravno, pač ne, nikakor ne, kratko in malo ne (zanika subjektivno, torej šibkeje, posamezne pojme, nikdar celih stavkov, non zanika objektivno). Stoji (redko v klas. prozi, pogosto pri pesnikih in poklas.)

1. pri adj. in adv. (litota): haud bonus (= malus), h. malus (= bonus) Pl., h. aequus Pl., H., h. mirabile est Ter., h. mediocris (= egregius) Ci., h. obscurum odium Ci., h. aëri simile est Ci., h. ignobilis H., L., h. alienus, h. absurdus, h. dissimilis, h. dubius, h. surdus, h. pauci L., h. plura O., h. fallax Val. Max., hau multo secus L. Andr. fr. ne dosti drugače, h. diu Ter., h. dudum Pl., h. vidi magis Pl. = niti na misel mi ne hodi (pride), niti ne mislim na to, h. facile (= difficillime) Ci., S., L., Cu., Col., Iuv., h. mediocriter Ci., h. paulo, h. satis Ci., T., h. sane Ci., S., L., Cu., T., Suet., h. longe C., S., L., h. ita longe N., h. dubie S., L., Cu., Suet. čisto nedvomno, h. impigre S. fr., L., h. impune V., L., O., h. aeque, h. ambigue, h. aegre, h. gravate, h. gravatim L., h. aliter V., Val. Fl. ali h. secus Pl., V., L. nič drugače, prav tako, h. male H., h. perinde, h. unquam T.

2. pri pron.: h. alius Pl., L., h. quidquam Ter. težko da kaj, h. quisquam Kom., L. težko da kdo, gotovo nihče, h. meum est Acc. fr., h. ullus, h. tantus L., hic se ipse fallit, h. ego Ph.

3. pri subst. brez praep. ali s praep.: h. iniuriā, h. ab re duxi, cum h. e re publ. esset, h. per ambages L., h. sine causa L. pač ne brez vzroka.

4. pri glag. (v klas. prozi večinoma le pri scio, redko pri dubito, ignoro, assentior idr.): h. scio (pri komp. tudi kot ena beseda hauscio) an … ne vem … , če ne … = skoraj bi mislil, da … , ali kratko (= fortasse) morda, h. scio, an mihi profuerit Ci., h. scio, an fieri possit Ci., h. scio mirandumne (nam. an) sit C., h. otium est Pl., h. faciam Ter., h. dubitans cessit patriā Ci., h. auditus est Ci. ep., h. assentior Ci., h. optimi cuiusque animus maxime ad inmortalitatem … niteretur Ci., h. erit, ut merito inmortalis possit haberi Lucr., h. ambigo L., quod h. fuerat, h. timeam, h. equidem credo, progenies h. infitianda parenti O., h. spernendis viribus T., h. nocet error Prud.

5. v zvezi z drugimi nikalnicami: neque haud, h. non, h. nil Kom., haud … nec V.

6. v soodnosnosti: haud … sed Enn. fr., Kom., Ci., V., H., Cat., hau … verum Pl., quod ni … haud Ci., quod si … haud Ci., sed ut … ita haud Ci., haud quia … sed quia H., haud … tam L., T., haud tantum … quantum L.

hauriō -īre, hausī, haustum, pt. fut. haustūrus, pa tudi hausūrus: V., Sil., Stat., Cl. (haurio nam. hausio)

I.

1. črpati, zaje(ma)ti: aquam ex puteo Ci., de dolio Ci. (gl. dolium) lymphas de gurgite V., liquores, undas O., manūs haustā … abluit undā O.; occ. (kri) preli(va)ti: sanguinem Ci., Lucan., Ps.-Q., hauriendus aut dandus est sanguis L. moramo (tujo) kri prelivati ali (svojo) dati, h. cruorem O., multum sanguinis Cu.

2. metaf. zaje(ma)ti = povze(ma)ti, posneti: ex natura ipsa hausimus legem Ci., illa ex quo fonte hauriam, sentio Ci., ut ea a fontibus potius hauriant, quam rivulos consectentur Ci., fontes adire et haurire praecepta H., h. de faece Ci. zajemati iz brozge = vzeti od slabih govornikov, ex vano h. L. iz nezanesljivih virov povzeti (o zgodovinopiscih); occ. vzeti, jemati, nab(i)rati, pob(i)rati, zb(i)rati: sumptum ex aerario Ci., aurum ex Syriae gazis Ci., arbusta ab imis radicibus Lucr. izruvati, ex parvo H., pulverem palmis O., pulvis haustus O., Hecabe hausit inque sinu cineres secum tulit Hectoris haustos O., terraeque immurmurat haustae O. v izgrebeno zemljo, haurit arenas ungulā Stat. razriva pesek, se globoko vdira v pesek.

II.

1. izčrpati, zajeti: totiens haustus crater O. iz katerega se je tolikokrat zajelo; occ. izprazniti, izpiti: pateram V., pocula ore O., illi avide exceptum pateris hausere cruorem Val. Fl.; pren.: calamitatem Ci. ali dolorem Ci., Sil. izpiti čašo nesreče, voluptatem Ci., T. ali libertatem L. uživati, supplicia scopulis V. pretrpeti.

2. metaf.
a) izsrkati, izsesati, oslabiti, zapraviti: Italiam … faenore hauriri T., non … profligator, ut plerique sua (svoj denar) haurientium T., h. Latium Sil. premagati, patrias opes Mart.
b) dokončati, dovršiti: medium sol igneus orbem, hauserat V., vastum h. iter Stat.
c) (telesne dele) odpreti, predreti, prebosti: ictu ventrem atque inguina L., latera ac ventres equorum cornibus Lucr., latus gladio V., Cu., haerenti latus O., latus Hiberi, latus ense Sil., rostro femur O., pectora ferro O., pectus gladio Quadr. fr., iugulus Caesaris haustus Lucan., fama tradidit Camurium … inpresso gladio iugulum eius (sc. Galbae) hausisse T.; pesn.: non lumen, … loca luminis haurit O. ne iztakne oči, … prevrta le očesni jamici; pren.: cum … haurit corda pavor pulsans V. prešine, oslabi.

III.

1.
a) vase črpati, — vleči, zajemati, sprejemati, vsrkavati: alveus haurit aquas O. zajema vodo, cum primae lucem pecudes hausere V. = so se porodile, auras V. ali caelum h. Iuv. sapo loviti, dihati; pesn.: suspiratūs h. O. globoko dihati.
b) srebati, srkati, piti: accedere fontīs atque h. Lucr., hauriendum sanguinem … praebere L., quos (lacūs) si quis faucibus hausit O., h. aquam, humorem Cu., non respirare in hauriendo Plin., h. plurimum meri Suet., venenum Suet., Aur., potio hausta Suet., h. sanguinem caprinum Aur.
c) požreti, pogoltniti, použiti, zaužiti: ardentes ore carbones Val. Max., cibos integros Col., solidos cervos Plin.; pren.: semisomnos hausit flamma L., aggerem ac vineas … incendium hausit L., cunctos … incendium hausit T., Pompei theatrum igne fortuito haustum T. pogorelo, zgorelo, colonia igni hausta T., seu me … hauriet … ignis Val. Fl., progeniem hauserunt flammae Sil., multos hausere gurgites L., hauriuntur gurgitibus T., domus hausta fluctu est Val. Fl., arbores in profundum haustae (sunt) L. so se v globočino zvalila (padla), hauriri urbes terrae hiatibus Plin. pogreznila; pesn.: pariter pallor ruborque purpureas hausere genas Stat. = sta se po … licih razlili.

2. metaf. (z očmi, ušesi, duhom, srcem) „vsrkavati“, požirati, zaznati, hlastno sprejeti, navzeti se česa: oculis ea pectoris hausit O. je zaznal, vocem his auribus hausi V. ali auribus hausi talia dicta meis O. sem začul, slišal, v istem pomenu tudi brez auribus: strepitum exterritus hausit V., magnum sonantes haurit Val. Fl.; oculis auribusque haurire tantum gaudium L., quid eum non sorbere animo, quid non haurire cogitatione censetis? Ci. da ne pije v duhu na dušek, hoc animo hauri V. to si k srcu vzemi, animo spem inanem h. V. vdajati se praznemu upanju, haurit pectore ignes ali flammas latentīs hausit O. (v srcu) se mu je vnel plamen (skrivne) ljubezni, h. artes T., studium philosophiae acrius T. prevneto se baviti z … , expugnationes urbium … hauserant animo T. so se bili namenili, h. eloquentiam, ius, rem militarem T.

Opomba: Star. obl.: impf. act. haurībant Lucr., cj. pf. haurierint Varr. fr., ind. plpf. haurierant Vulg., pt. pf. haurītus Ap., pt. fut. haurītūrus Iuvenc., sup. haurītū Ap.

Haus, das, (-es, Häuser)

1. hiša, Tierkunde hišica Haus und Hof vse premoženje; zu Haus/zu Hause doma; zu Haus sein biti doma; nach Haus domov; außer Haus (Verkauf) čez cesto; von Hause aus že po rojstvu, od otroških let, po osnovni orientaciji, po osnovnem poklicu; öffentliches Haus javna hiša; außer Haus essen: zunaj

2. dom (Haus der Kultur dom kulture); im Parlament: zbornica

3. (königliches) Haus (kraljevska hiša, dinastija)

4. družina: (Dame/Herr/Sohn/Tochter/Freund) des Hauses hišni, družinski sein Haus bestellen urediti vse zadeve, narediti oporoko; ins Haus stehen biti pred vrati; Haus an Haus v sosednjih hišah; jemandem das Haus verbieten prepovedati si obiske (čigave/koga); Häuser bauen auf jemandem zaupati v koga; von Haus zu Haus od hiše do hiše

*haut, e [o, ot] adjectif visok; velik; (z)gornji, visoko ležeč, višji; globok; glasen, jasen; figuré vzvišen, plemenit, imeniten, odličen; ošaben, aroganten; (krivica) vpijoč; segajoč v davnino; adverbe visoko, glasno; masculin višina, vrh, zgornji del, najvišja točka; višji ali gornji del

la haute (populaire) visoki krogi
l'arbre a 10 mètres de haut drevo je 10 metrov visoko
à haute voix glasno
au haut de na višini (česa)
au, en haut de zgoraj na, zgoraj v
de haut od zgoraj, figuré zviška
de haute lutte s silo, siloma
de haute mer visokomorski
de haute tête dvignjene glave
d'en haut od zgoraj, z neba
du haut de z vrha
du haut du balcon z balkona
du, de haut en bas od zgoraj do spodaj, figuré prezirljivo, zaničljivo
en haut zgoraj, navzgor, kvišku
en haut lieu na višjem mestu (= pri osebah na oblasti)
là-haut tam, tu gori, zgoraj
sur le haut du jour okoli poldneva
tout haut čisto glasno
haut la main brez truda, lahkó, igraje
haut les mains! roke kvišku!
haut les bras! na delo
haut les cœurs! kvišku srca!
la mer est haute morje je razburkano
Chambre haute (politique) gornja zbornica
(chapeau masculin) haut de forme cilinder (klobuk)
mer féminin haute plima
ton masculin haut aroganten ton
ville féminin haute gornje mesto
ordre masculin d'en haut višji ukaz
le Très-Haut (religion) Vsemogočni
haut-allemand, e visokonemški
haut et court kratkomalo
haute antiquité féminin davni stari vek
la Haute Italie gornja Italija
les hauts et les bas srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
haut commandement masculin višje poveljstvo
haute conjoncture féminin visoka konjunktura
haute considération féminin visoko čislanje
haut en couleurs kričečih barv; svež (polt); zelo rdeč, živ, barvit (slog)
Haute Cour féminin (de justice) visoko (državno) sodišče
la Haute Couture vodilne modne hiše
hautes études féminin pluriel visokošolske študije
haut fait masculin (d'armes) junaško dejanje
la haute finance denarna aristokracija
haut fourneau masculin plavž
haute futaie féminin visoki gozd
haute main féminin glavno vodstvo
haut mal masculin božjast
la haute mer odprto morje
haute montagne féminin visoko gorstvo, gorovje
haute nouveauté féminin zadnja modna novost
haut le pied nevprežen, neobložen, nenatovorjen
haute saison féminin glavna sezona, višek sezone
haute trahison féminin veleizdaja
haute volée, haute société féminin visoka, boljša družba
avoir la haute main imeti premoč
avoir la haute main dans quelque chose imeti glavno besedo pri čem, voditi kaj
avoir une haute opinion de quelque chose imeti visoko mnenje o čem
avoir le verbe haut glasno, zapovedovalno govoriti
avoir de hautes visées visoko stremeti
être haut de jambes imeti dolge noge
faire un haut-le-corps planiti kvišku, razburiti se
gagner le haut zbežati
jeter, pousser les hauts cris glasno se pritoževati, tóžiti, tarnati
marcher, porter la tête haute pokonci glavo nositi, figuré ne si imeti kaj očitati
parler haut glasno govoriti
penser tout haut glasno misliti
porter haut la tête visoko nositi glavo
le prendre de haut avec quelqu'un predrzno, arogantno, zaničljivo ravnati, govoriti s kom
regarder quelqu'un de haut gledati zviška na koga
tenir la bride haute brzdati, krotiti
tenir la dragée haute à quelqu'un pustiti koga dolgo čakati
tenir en haute estime visoko ceniti
tenir le haut du pavé biti gospodar po