gornj|i [ó] (-a, -e) obere; [obenstehend] oben stehend, obenliegend; (prej omenjeni) obig; Ober- (rob die Oberkante, del der Oberteil, čeljust der Oberkiefer, nit der Oberfaden, plast die Oberschicht, nadstropje der Oberstock, das Obergeschoss/Obergeschoß)
gornja paluba pomorstvo das Sonnendeck
Zadetki iskanja
- górnji upper; higher
górnji del the upper part
górnje nadstropje top floor, upper storey
Gornja (lordska) zbornica, Gornji dom the Upper House
górnj Ren the upper Rhine
górnjih 10.000 (figurativno) the upper ten (thousand)
iz górnjega sledi it follows from the above...
górnje se potrjuje the above is confirmed - górnji (-a -e) adj.
1. superiore, alto:
gornja čeljust mascella superiore
gornje mesto città alta
geogr. gornji tok reke corso superiore del fiume
gornja Timava Timavo superiore, alto Timavo
pren. gornjih deset tisoč l'élite (del potere, del denaro)
2. (povrhnji, vrhnji) di sopra, disopra:
gornje oblačilo sopravveste
3. (prej naveden, omenjen) sopraccitato, predetto, suddetto; di cui sopra:
gornja meja massimale
navt. gornja paluba tolda
gornje jadro controranda
gornji krov cassero
gornji rob jadra testiera (della vela) - gosenica samostalnik
1. (žival) ▸ hernyópožrešna gosenica ▸ falánk hernyózelena gosenica ▸ zöld hernyórumena gosenica ▸ sárga hernyóškodljiva gosenica ▸ kártékony hernyógosenica sovk ▸ bagolylepkehernyógosenica metulja ▸ lepkehernyózatiranje gosenic ▸ hernyóirtásgosenica sviloprejke ▸ selyemhernyóIz jajčec se izležejo gosenice, ki se zabubijo in prezimijo v zemlji. ▸ A petékből hernyók kelnek ki, amelyek bebábozódnak és a földben telelnek át.
Sopomenke: ličinka, žerka
2. (del vozila) ▸ lánctalp, hernyótalptankovska gosenica ▸ tanklánctalpgumijasta gosenica ▸ gumilánctalptraktor z gosenicami ▸ hernyótalpas traktorMed delom se je iz desnega kolesa delovnega stroja snela gumijasta gosenica. ▸ Munka közben a munkagép jobb kerekéről lejött a gumilánctalp. - gospód (-a) m
1. signore:
(v nagovoru s pristavkom poklica) gospod doktor, gospod inženir, gospod profesor dottore, ingegnere, professore
da, gospod! sissignore; voj. signorsì
ne, gospod nossignore; pog. signornò
2. (mož, soprog) marito, signore; padrone
3. (duhovnik) prete:
študirati za gospoda studiare per prete
poslati po gospoda mandare per il prete
4. (kot pristavek k imenu duhovnika) don:
gospod Golob don Golob
5. (moški odličnega vedenja; moški, ki udobno živi) signore:
on je (pravi) gospod è un vero signore
biti gospod fare il signore
6. (pripadnik plemiškega stanu) signore;
fevdalni, zemljiški gospod feudatario
7. Gospod rel. (Kristus, Bog) Signore, Dio, Gesú Cristo:
Gospod ga je poklical k sebi ha reso l'anima a Dio
pren. zaspati v Gospodu addormentarsi nel bacio del Signore
pog. Gospod Bog Domineddio
PREGOVORI:
kakršen gospod, tak sluga quando il padrone zoppica il servo non va dritto - gospodárstvo (-a) n
1. economia:
narodno, svetovno gospodarstvo economia nazionale, mondiale
decentralizacija gospodarstva decentramento dell'economia
panoge gospodarstva settori dell'economia
2. ekon. (določeno področje v proizvajanju) settore; industria:
energetsko, gozdno gospodarstvo settore energetico, forestale
lesno gospodarstvo industria del legno
vodno gospodarstvo economia idrica
stanovanjsko gospodarstvo politica abitazionale
3. (organizacija proizvodnje, razporejanja in uporabe materialnih dobrin):
dirigirano gospodarstvo economia indirizzata, programmata
načrtno gospodarstvo economia pianificata
družbeno gospodarstvo economia socializzata
kapitalistično, tržno gospodarstvo economia liberista, di mercato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
blagovno, denarno gospodarstvo economia di mercato, monetaria
ekstenzivno gospodarstvo economia estensiva
menjalno gospodarstvo economia di scambio, scambista
naturalno gospodarstvo economia naturale
agr. dvopoljno, enopoljno gospodarstvo rotazione biennale, annale
4. redko (posestvo, kmetija) fattoria, podere - gospodíčna (-e) f
1. signorina
2.
grajska gospodična figlia del castellano
dvorna gospodična (dvorjanka) damigella di corte - gospodínjski doméstico
gospodinjsko delo trabajo m doméstico
gospodinjska skupnost comunidad f doméstica
gospodinjska šola escuela f del hogar
gospodinjski izdatki gastos m pl domésticos
gospodinjska pomočnica criada f
gospodinjski tečaj curso m de enseñanzas del hogar - gostôta (-e) f
1. densità; compattezza
2. densità; foltezza:
gostota dreves foltezza degli alberi
gostota naseljenosti densità di popolazione
gostota električnega polja densità del campo elettrico
gostota magnetnega polja densità del campo magnetico
gostota plina densità del gas - gostováti (-újem) imperf.
1. essere in tournée:
včeraj so gostovali na igrišču v Domžalah avstrijski reprezentanti ieri si è esibita sul campo di Domžale la squadra (ospite) austriaca
2. essere (temporaneamente) ospitato:
učiteljišče gostuje v gimnaziji l'istituto magistrale è temporaneamente ospitato nell'edificio del liceo
3. essere ospite - Gotha m
1.
Almanacco di Gotha Gothski almanah
2. pren. cvet, smetana; zaprti krog, elita, aristokracija:
il Gotha del ciclismo italiano smetana italijanskega kolesarstva - gotòv (-óva -o)
A) adj.
1. fatto, finito; approntato, pronto:
knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti
2. sicuro, certo:
rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
biti gotov česa essere certo di qcs.
3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura
4. (v gotovini) in contanti:
gotov denar contanti
gotovo plačilo pagamento in contanti
5. (neki, nekateri) certo, dato:
o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare
B) gotóvi (-a -o) m, f, n
priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro - govērno m
1. vladanje, vlada; upravljanje, vodenje, vodstvo:
il governo di uno stato upravljanje države
responsabilità di governo vladna odgovornost
il governo della nave vodenje, krmarjenje ladje
governo democratico demokratična vlada
governo monocolore enostrankarska vlada
governo di coalizione koalicijska vlada
governo provvisorio začasna vlada
governo balneare, d'affari, ponte, tecnico počitniška, prehodna, premostitvena vlada, začasna vlada
rovesciare il governo vreči, zrušiti vlado
governo fantoccio marionetna vlada
governo fantasma vlada v ilegali, v izgnanstvu
governo ombra vlada v senci
2. skrb (za), nega, oskrbovanje, vodenje:
il governo della casa hišno gospodinjstvo
il governo del bestiame oskrbovanje živine
attendere al governo dei figli vzgajati, skrbeti za otroke
3. agr. gnojenje:
governo del terreno gnojenje zemljišča
4. krmarjenje ladje - góvor (-a) m
1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
dar govora dono della parola
imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta
2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
svoboda govora libertà di parola
3. (pogovor) discorso:
napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
(v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'
4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
pog. imeti, držati govor tenere un discorso
nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
pozdravni govor indirizzo di saluto
slavnostni govor discorso ufficiale
nagrobni govor orazione funebre
5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
likovni govor linguaggio figurativo
lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
lingv. premi, direktni govor discorso diretto - govoríca (-e) f
1. voce; pejor. diceria, chiacchiera; rumore:
med ljudmi krožijo, se širijo govorice corre la voce (che)
prazne govorice chiacchiere
kuloarske govorice voci di corridoio
2. lingua, linguaggio, parlata; knjiž. idioma, loquela:
ljudska govorica parlata popolare
filmska, glasbena, pesniška govorica il linguaggio del cinema, della musica, poetico
govorica izobražencev la lingua degli intellettuali, dell'intellighenzia
3. (pogovor, govor) discorso - govoríti (-ím) imperf.
1. parlare:
govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
govoriti skozi nos parlare col naso
govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
govoriti s težavo parlare con difficoltà
govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
govoriti na pamet parlare a braccio
afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente
2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
kaj govoriš? cosa dici?
govoriti resnico dire la verità
govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
govoriti spretno saper parlare
govoriti o čem parlare di qcs.
govoriti proti komu criticare qcn.
pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.
3. (znati jezik) parlare:
govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano
4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto
5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
govoriti drug čez drugega parlare confusamente
govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
to govori vam v prid ciò depone a suo favore
o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
govoriti nepovezano sconnettere
govoriti o nepravem času, preveč straparlare
govoriti prisiljeno recitare
govoriti prostaško ruttare
govoriti s kretnjami parlare a gesti
govoriti v prispodobah metaforeggiare
govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
PREGOVORI:
kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro - grád (-ú) m castello, maniero; rocca:
mogočen, utrjen grad un castello possente, fortificato
obzidje gradu le mura del castello
pren. hiša je pravi grad (razkošna) la casa è un vero palazzo
pren. obljubljati zlate gradove promettere mare e monti
gradove zidati v oblake fare castelli in aria - grádben de (la) construcción
gradbena dela obras f pl
gradbeni delavec obrero m del ramo de la construcción
gradbeno dovoljenje licencia f de construcción
gradbena družba sociedad f de construcciones inmobiliarias
gradbeni inženir ingeniero m constructor, ingeniero m civil
gradbeni les maderaje m
gradbeni mojster maestro m de obras; constructor m
gradbeni načrt (program, projekt) plano m (plan m proyecto m) de construcción
gradbena odobritev autorización f para edificar
gradbeno podjetje empresa f constructora
gradbeni material materiales m pl de construcción
gradbeni podjetnik contratista m de obras
gradbeni prostor solar m, (v gradnji) obra f
gradbeni predpisi reglamento m de la edificacrón
gradbeni stroški gastos m pl de construcción
gradbeni tehník térnico m de la construcción
gradbena tehnika técnica f de construcción
gradbeni vodja director m de las obras
gradbena zadruga cooperativa f de construcción
gradbeni stroji maquinaria f para construcciones - grádnja (-e) f
1. costruzione; fabbricazione, fabbrica; edificazione:
gradnja cest, mostov, vodovoda costruzione di strade, di ponti, dell'acquedotto
črna gradnja costruzione abusiva
2. (ustroj, kompozicija) struttura, composizione:
dramaturška gradnja struttura drammaturgica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
montažna gradnja costruzione a elementi prefabbricati
nizka, visoka gradnja costruzione sotto il livello del suolo, costruzione soprassuolo - grado1 m
1. stopnja:
procedere, aumentare, diminuire per gradi iti, povečati, zmanjšati po stopnjah, postopoma
raggiungere un elevato grado di civiltà doseči visoko stopnjo civilizacije
scuola di secondo grado šola druge stopnje (srednja šola)
ustione di terzo grado opeklina tretje stopnje
interrogatorio di terzo grado (il terzo grado) zasliševanje z uporabo sile; šalj. vrtanje v koleno; vsiljiva, indiskretna vprašanja
a grado a grado postopoma
in sommo grado zelo, nadvse
a grado a grado korak za korakom, postopoma
2.
grado di parentela sorodstveno koleno (stopnja sorodstva)
3. funkcija, položaj, čin:
i gradi militari vojaški čini
essere promosso di grado napredovati
4. mat. stopnja:
equazione di primo grado enačba prve stopnje
5. mat., geogr. stopinja:
grado di longitudine, di latitudine stopinja zemljepisne dolžine, širine
6.
grado alcolico stopnja alkohola
7. temperaturna stopinja:
grado centigrado, grado Celsius Celzijeva stopinja
8. stanje, stan, položaj:
conservare gelosamente i privilegi del proprio grado ljubosumno paziti na privilegije svojega stanu
essere in grado (di) biti zmožen, moči