Franja

grugnire

A) v. intr. (pres. grugnisco)

1. kruliti

2. neprijetno, neprimerno govoriti

B) v. tr. momljati:
grugnì un saluto e si allontanò zamomljal je v pozdrav in se oddaljil

gsm samostalnik
1. (sistem komuniciranja) ▸ GSMSopomenke: GSM

2. neformalno (mobilni telefon) ▸ mobil, mobiltelefonTakrat sem ji dal številko svojega gsm. ▸ Akkor adtam meg neki a mobilszámomat.
Drugi rop je bil na Kardeljevi ploščadi, kjer so si od 28-letnika za krajši klic hoteli "sposoditi" gsm. ▸ A második rablás a Kardelj téren volt, ahol a rablók egy 28 éves férfitól próbáltak „kölcsönkérni” egy mobiltelefont egy rövid hívás erejéig.
Sopomenke: GSM

3. neformalno (mobilna številka) ▸ mobilszámVeč informacij dobite po tel. 04/0000-000 in gsm 041/000-000. ▸ További információk a 04/0000-000-s telefonszámon és a 041/000-000-s mobilszámon.
Sopomenke: GSM

guadagnare

A) v. tr. (pres. guadagno)

1. zaslužiti:
guadagnare una percentuale su ogni vendita zaslužiti odstotek od prodaje
guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti kruh v potu svojega obraza
guadagnarsi la vita s trudom se preživljati
va a guadagnarti il pane! delat pojdi!
c'è tutto da guadagnare e nulla da perdere od tega bodo same koristi, nobene izgube
guadagnarsi un bel raffreddore iron. nakopati si pošten prehlad

2. pridobiti, doseči (tudi pren.):
guadagnare il favore del popolo pridobiti naklonjenost ljudstva
guadagnare terreno hitreje napredovati (tudi pren.) uveljaviti se, razširiti se
guadagnare tempo pridobiti čas, doseči odlog

3. pren. priti do, doseči:
guadagnare il mare aperto priti na odprto morje
guadagnare la soglia di casa priti do hišnega praga

B) v. intr. popraviti videz, polepšati se:
senza il cappello ci guadagna brez klobuka je videti lepši, lepša

guardare

A) v. tr. (pres. guardo)

1. gledati:
guardare di traverso, storto, in cagnesco gledati postrani, sovražno
guardare di buon occhio prijazno, naklonjeno gledati
guardare di mal occhio gledati nenaklonjeno, sovražno
guardare con la coda dell'occhio gledati s kotičkom očesa, kradoma gledati
non guardare in faccia qcn. pren. delati se, kot da koga ne poznaš, gledati mimo koga
non guardare in faccia a nessuno pren. ne pogledati ne levo ne desno, ravnati odločno, nepristransko
guarda! guarda! glej, glej!
guarda che roba! glej no, kaj takega! (izraz presenečenja, razočaranja)
stare a guardare samo stati in gledati, neprizadeto gledati
che state a guardare? kaj pa vi stojite in gledate?

2. pazljivo gledati, opazovati:
guardare per il sottile biti malenkosten, dlakocepski

3. paziti (na), varovati, braniti:
Dio me ne guardi! bog me tega obvaruj
guardare a vista qcn. ne puščati koga izpred oči

B) v. intr.

1. gledati, paziti (na):
guardare ai fatti propri brigati se zase, za svoje zadeve

2. gledati, paziti, potruditi se:
guarda di studiare glej, da se boš učil

3. gledati proti, biti obrnjen proti:
le finestre guardano sulla piazza okna gledajo na trg

C) ➞ guardarsi v. rifl. (pres. mi guardo)

1. gledati se:
guardarsi allo specchio gledati se v zrcalu

2. vzdržati se, varovati se:
guardati dal ripetere simili calunnie glej, da ne boš ponavljal takih obrekovanj
guardati dalle lusinghe degli adulatori varuj se laskanja prilizovalcev
guardarsi ai fianchi pren. varovati si hrbet

3.
si guardano teneramente negli occhi nežno si gledata v oči
stare a guardarsi pren. stati križemrok
non guardarsi più pren. nič več se ne pogledati

guastare

A) v. tr. (pres. guasto)

1. pokvariti, skaziti, poškodovati:
la grandine ha guastato il raccolto toča je poškodovala letino
guastare lo stomaco, la salute pokvariti želodec, zdravje
guastarsi il sangue pren. razjeziti se, gnati si k srcu
guastarsi la testa pren. zgubiti glavo, razsodnost

2. pren. motiti:
guastare l'amicizia prekiniti prijateljstvo
guastare l'incantesimo razbiti čar, razbliniti iluzije
guastare i sogni a qcn. kvariti komu sanje, motiti komu srečo

3. pren. kvariti, spriditi

B) v. intr. škodovati, biti neprimeren, neprijeten:
una parola gentile non guasta mai prijazna beseda nikoli ne škodi

C) ➞ guastarsi v. rifl. (pres. mi guasto)

1. pokvariti se (tudi pren.):
l'orologio si è guastato ura se je pokvarila
temo che il tempo si guasti bojim se, da se bo vreme pokvarilo

2. pren. pokvariti se, spriditi se
PREGOVORI: troppi cuochi guastano la cucina preg. veliko babic, kilav otrok

gubernātiō -ōnis, f (gubernāre)

1. krmarjenje, vodstvo ladje: si in ipsa gubernatione neglegentiā est navis eversa CI.

2. metaf. vodstvo, vladanje, upravljanje, nagibanje; s subjektnim gen.: senatūs CI.; z objektnim gen.: summi imperii, tantarum rerum CI., tui consilii CI. EP.; v pl.: AUG., VULG.

gubernō -āre -āvī -ātum (izpos. iz gr. κυβερνάω)

1. krmariti, krmiti; abs.: tristi cum corde ENN. FR., bene aut male CI., ut si nautae certarent, quis eorum potissimum gubernaret CI., tranquillo mari g. L., ars gubernandi Q. krmarska umetnost; preg.: gubernare e terra L. na kopnem krmariti = iz varnega zavetja drugim v nevarnosti svetovati; trans.: g. navem ENN.

2. metaf.
a) abs. krmilo ravnati, krmariti, krmiti; sploh voditi, vladati: iam pridem gubernare me taedebat CI., in tanta tempestate te gubernare non posse CI. (o ljudskem tribunu), omnia te gubernante naufragia metuebam CI., non est loquendum, sed gubernandum SEN. PH., deus ..., qui regat, qui gubernet CI., fortuna gubernans LUCR.
b) trans. (s konkr. in abstr. obj.) krmariti = ravnati, voditi, vladati, upravljati: rem docte PL., qui eos (pueros) gubernat animus TER., rei publ. navem gubernavi CI., qui tum rem publ. gubernabant CI., cum unus omnia gubernet CI., g. civitatem, urbem, orbem terrarum, bellum, motum fortunae petitionem, quaestionem, iura, mentes, tormenta CI., vitam ratione LUCR., currum SEN. TR., equum MART., vocem PETR., iter pedibus FL., equites VOP.; v pass.: quo (bono) vita gubernari possit CI., ut commodum commune mutuis officiis gubernetur CI., Caesar meis consiliis adhuc gubernatus CI. EP.; occ.: damna gubernare crudelis belli SIL. previdno odvrniti večjo škodo.

guêtrer [gɛtre] verbe transitif obuti komu gamaše

se guêtrer obuti si gamaše

guider [gide] verbe transitif voditi, (automobilisme) šofirati

guider un étranger voditi, biti za vodnika tujcu
engin masculin guidé (aéronautique) vódeni avion, vódeni izstrelek
aveugle masculin guidé par son chien slepec, ki ga vodi njegov pes
se guider (figuré) pustiti se voditi (par od), vzeti si za smernico (par quelque chose kaj)

gúmbnica boutonnière ženski spol

slepa gumbnica boutonnière fermée, fausse boutonnière
zatakniti si cvetlico (rožo) v gumbnico se mettre une fleur à la boutonnière

gurges -itis, m (prim. skr. giráti požira, gárgara-ḥ žrelo, brezno, krnica, gr. γέργερος grlo, sapnik, γαργαρίζω grgram, βάραϑρον brezno, prepad, žrelo, βορά [kar se požira] = hrana, jed, lat. gurguliō¹, vorāre, vorāgō)

1. vrtinec, tolmun, krnica, jarin: altus, turbidus V., qui gurges aut quae flumina ... ignara belli? H., gurges, curvos sinuatus in arcus O.

2. sinekdoha: deroči tok, deroči val: Rheni fossa gurgitibus redundans CI., ubi pedes instabilis ac vix vado fidens ..., eques ... equo vel per medios gurgites stabili ... rem gereret L.; pesn. globoka voda, globočina v vodi, reka, jezero, morje: e gurgite ponti CI. POET., rari nantes in gurgite vasto V., summoque hausit de gurgite lymphas V. s površine globokega vodovja, g. Carpathius V., Hiberus V. Zahodno morje, Lethaeus CAT., LACT., Euboicus (= Euripus) O., caeruleus O., ricessūs gurgitis O. globoki zalivi, cum steterint in gurgite montes VAL. FL., amnium ... multo gurgitis tractu fluentium Q., captus flumineo ... de gurgite piscis MART., g. Atlanteus, Tusci gurgites STAT., g. Oceani AMM.

3. metaf. požirajoče brezno, žrelo, ponòr, prepad, glob(oč)ina: tecto gurgite lapsus O., g. Stygius O. (zaničlj.) kaluža; od tod: in profundissimum libidinum suarum gurgitem divitias suas profundere CI. žrelo, qui ... immensa aliqua vorago est et gurges vitiorum turpitudinumque omnium CI., g. turpitudinis VAL. MAX., pecuniam prandiorum gurgitibus proluere GELL. s pijančevanjem zapravljati.

4. meton.
a) požrešnost, požrtnost: vitium gurgitis aetas hominibus auget CI.
b) požeruh, požrešnež, goltan, razsipnež, zapravljivec: gurges et vorago patrimonii CI. ki si dediščino zapil in zažrl; abs.: quem gurgitem (pijanec)! quam voraginem (požrešnež)! CI., ille gurges exstruit villam CI., ille gurges atque helluo CI., Apicius ... nepotum omnium altissimus gurges PLIN. največji uživač, največji sladkoživec. Kot rim. priimek Gurges -itis, m Gúrgit = „Golt(an)“, „Goltnež“, „Goltavec“, npr.: C. Volcatius Gurges senator PLIN., Gurges Fabius IUV.

gustar v slast iti, pokusiti; želeti, poželeti; ugajati, prijati, všeč biti

gustar de bromas rad imeti šale
gustar de cazar rad hoditi na lov
gustar de jugar rad igrati
me gusta comerlo rad to jem
no le gusta estudiar ne uči se rad
como gustes kakor hočeš
si V. gusta če vam prija
¿V. gusta? prosim? imate tek? hočete jesti z nami?
gusto de oírlo to rad slišim

gusto m

1. okus

2. okus; užitek:
un cibo privo di gusto jed brez okusa
fare il gusto a qcs. navaditi se na kaj
mangiare di gusto jesti z užitkom
è di mio gusto po mojem okusu je

3. veselje, zadovoljstvo:
ridere di gusto veselo se smejati
ci siamo tolti il gusto di esprimere liberamente il nostro parere dovolili smo si svobodno izraziti svoje mnenje
ci ho gusto a sapere che non sono il solo a sopportarli rad vem, da jih še kdo drug težko prenaša
avrei un gusto matto se la vostra impresa fallisse strašno bi mi bilo všeč, če bi vam podvig spodletel!
prendere gusto a qcs. začeti v čem uživati

4. okus, nagnjenje:
sui gusti non si discute o okusih ne gre razpravljati
sono scherzi di pessimo gusto to so skrajno neokusne šale
PREGOVORI: tutti i gusti sono gusti preg. kolikor ljudi, toliko čudi

5. okus; čut, občutek:
formarsi, educare il gusto izoblikovati si, vzgajati okus
avere il gusto della musica imeti čut za glasbo
di buon gusto dobrega okusa
di cattivo gusto slabega okusa, cenen
scrivere, esprimersi con gusto izbrano pisati, izražati se z okusom

gütlich Ehescheidung: sporazumen, Vergleich, Einigung: miren; sich gütlich tun an privoščiti si (kaj)

h m (lettera) acca; consonante h:
mali, veliki h acca minuscola, maiuscola
grlni h h laringale
muz. (ton) h sì
muz. h dur, h mol sì maggiore, sì minore
voj. H bomba bomba H, bomba all'idrogeno
H vitamin vitamina acca

Haar, das, (-/e/s, -e) las, (Haare) lasje (offenes razpuščeni); bei Tieren: (Haar, Haare) dlaka; Pflanzenkunde dlačica, lasek, laski; Haar der Berenike Astronomie Berenikini lasje; das Haar machen urediti si lase, narediti pričesko; aufs Haar na las, za las; um ein Haar za las; um kein Haar niti za las; sich in den Haaren liegen biti si v laseh; sich in die Haare geraten/kriegen skočiti si v lase; an einem Haar hängen viseti na nitki; an den Haaren herbeiziehen privleči za lase; kein gutes Haar an jemandem lassen razcefrati (koga) do zadnje dlake; Haare spalten cepiti dlako; ein Haar in der Suppe dlaka v jajcu; die Haare stehen jemandem zu Berge (komu) stoje lasje pokonci

haber* imeti, v posesti imeti; dobiti, prejeti

haber menester potrebovati
no ha lugar de... ni dovoljeno ...
haberse(las) con alg imeti s kom opravka, poskusiti se s kom
bien haya blagor tistemu, ki ...
un año ha leto dni je od tega
no ha mucho tiempo, poco tiempo ha pred kratkim
haber de morati
he de salir moram iti ven
ha de haber muchos mora jih biti mnogo
V. no ha de delatarnos Vi nas gotovo ne boste izdali
hay (= ha + y) je, sta, so; se nahaja, -ta, jo; se vrši, -ta, -jo
hay mucha gente mnogo ljudi je
no hay nadie nikogar ni
no hay como la previsión čez previdnost ga ni
no hay que decir que samoumevno je, da
no hay tal to ni res
es valiente, si los hay če kdo, je on pogumen
ayer hubo junta včeraj se je vršilo zborovanje
¡hay que ver! neverjetno!
¡habrá infame! ali je še kje večji malopridnež?
¿qué hay? kaj pa je? kaj se je zgodilo?
¿qué hay de nuestro asunto? kako je z našo zadevo?
¡no hay de qué! ni za kaj! prosim!
hay que trabajar treba je delati
no hay que preocuparse ni si treba delati skrbi
no hay que olvidar que... ne sme se pozabiti, da ...
¡habráse visto! kdo bi si bil to mislil! to je nezaslišano!

habido pretekli deležnik od haber

la reunión habida ayer včerajšnje zborovanje
lo habido y por haber vse mogoče (kar si morete misliti)

habitō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. habēre)

I. trans.

1. navadno imeti: epicrocum, comas Varr. ap. Non.

2. kje (pre)bivati, stanovati, živeti: humilīs casas, silvas, centum urbes V., terras O., Cebennas (Gebennas) Lucan., Gelonon, urbem ligneam Mel., oppidum Vell., scopulos Val. Fl.; v pass. = za (pre)bivališče biti (rabiti, služiti), poseljen biti, (pre)biva (stanuje, živi) se kje (v sl. bolje act.): colitur ea pars (urbis) et habitatur frequentissime Ci. in ima največ prebivalcev, raris habita mapalia tectis V., vix pars dimidia (urbis) habitabatur L., agellus habitatus quinque focis H. posestevce s 5 ognjišči (= hišami, gospodarstvi), Scythiae confinis est regio habitaturque pluribus ac frequentibus vicis Cu., vestigia habitati quondam soli Plin., campi olim uberes magnisque urbibus habitati T. pokrite; z gr. dat.: habitantur moenia Grais V. Grki prebivajo v … , nobis habitabitur orbis ultimus O., tellus Bistoniis habitata viris O., undae cesserunt piscibus habitandae O. ribam za bivališče. —

II. intr.

1. stanovati, (pre)bivati, domovati: bene (udobno) N., alibi, peregre, pagatim L.; Argos habitatum concessit N., h. sine marmorario ac fabro Sen. ph., habito triginta milibus (aeris) Ci. najemnine (stanarine) plačujem —, stanovanje me stane 30.000 asov, nunc si quis tanti (tako drago) habitat Vell. Kje? z loc.: locis pestilentibus Varr., ruri Ci., Athenis N., Capuae, Romae, duabus urbibus L.; pesn.: maternā alvo O. v materinem telesu; s praep.: in Sicilia, in ea parte urbis, in aediculis Ci., in via Ci. na (ob) veliki cesti, gratis in alieno, ad M. Lapidum Ci., in casis et tuguriis, circum Aternum Varr., ad litora V., in montibus vicatim L., sub rupe O., sub his tectis Sen. ph., secundum montem Plin. idr., insula Q., iuxta forum, intra Palatium, sub tegulis Suet.; pomni: filia cum patre habitat Ci. pri očetu; pass. brezos.: habitari, ait Xenocrates, in luna Ci. da so prebivalci na mesecu, vides habitari in terra Ci., frequenter ibi habitabatur L. tam je prebivalo mnogo ljudi, quibus (vicis) frequenter habitabatur L. ki so bile gosto poseljene, per octoginta stadia habitabatur Cu.; pren.: metus habitat in vita beata Ci., animus cum curis habitans Ci. ki je vedno v skrbeh, ingenium Galbae male habitat Macr. je v slabem ogrinjalu. Subst. pt. pr. habitantēs -ium (pesn. -um), m prebivalci, stanovalci: habitantes Lilybaei L., pinus … legit … Pithecusas, habitantum nomine dictas O., oppidum valetudine habitantium infame Mel., ad occasum habitantes Plin.

2. metaf.
a) kje bivati = muditi se, tičati: qui in foro habitant Ci. ki „tako rekoč“ stanujejo na trgu (ker pogosto nastopajo kot govorniki), habitavi in oculis Ci. vedno sem bil (ljudstvu) pred očmi, quorum in vultu habitant oculi mei Ci., peregrinatus est eius animus in nequitia, non habitavit Val. Max., h. in culina Petr., vedno v kuhinji tičati, tecum habita Pers. = preskušaj samega sebe.
b) pri stvari ostajati, baviti (ukvarjati) se skoraj le z njo, dolgo muditi se pri čem, s čim, dolgo držati se česa: h. in eo genere rerum Ci., in hac una ratione tractanda Ci., ibi commorer, ibi habitem, ibi haeream Ci. tukaj naj se mudim, na to naj se opiram, tega naj se držim, quonam modo ille in bonis haerebit et habitabit suis? Ci. kako se bo na svoji zemlji obdržal in jo v prid obračal?

hablar govoriti, izgovarjati; povedati (na pamet); predavati; pogovarjati se, kramljati

hablar perfectamente francés govoriti perfektno francosko
no le hablo ne govorim z njim, jezen sem nanj
hablar a (con) alg govoriti s kom
hablar a una mujer imeti ljubezensko razmerje z žensko
hablar a borbotones, hablar a chorros hitro govoriti, brbrati
hablar a gritos kričati, vpiti
hablar al aire, hablar por hablar tjavdan govoriti
hablar al caso strokovno govoriti
hablar con Dios moliti
eso habla conmigo to se mene tiče, to je moja stvar
no se hable más de ello dovolj o tem, konec debate!
hablar en romance jasno govoriti
hablar por los codos klepetati
hablar por enigmas govoriti v ugankah
es hablar por demás to je prazno govorjenje
hablar alto glasno govoriti
hablar bajo, hablar quedo tiho govoriti
el cuadro está hablando slika (portret) je izredno podobna
hablando entre los dos med nama rečeno
eso se llama hablar to je beseda! to mi je všeč
de eso no hay que hablar to se samo po sebi razume
hablarse govoriti med seboj
no nos hablamos v jezi smo si, ne govorimo