Franja

stôti (-a -o) numer. centesimo; cento:
stota obletnica centesimo anniversario, centenario
stota stran pagina cento
stoti del ara centiara
stoti paragraf il paragrafo cento

stotíca (-e) f mat. cento; centinaio (pl. -ia):
povsem zasluženo so Ljubljančani s stotico še drugič premagali Postojnčane del tutto meritatamente i lubianesi si sono imposti anche la seconda volta sui postumiesi con uno score sopra i cento canestri

stóžec mat cono m

prisekani stožec cono truncado; tronco m de cono
svetlobni stožec cono luminoso; cono de luz
stožec (čok) sladkorja pilón m de azúcar
površina stožca superficie f del cono

strahôta (-e) f

1. orrore, atrocità:
vojne strahote, strahote koncentracijskega taborišča le atrocità della guerra, gli orrori del campo di concentramento

2. pena, tormento, fatica; paura:
bil je tak, da ga je bilo strahota pogledati era ridotto così male da far paura a guardarlo

strán (-í) f

1. lato, fianco, parte:
desna stran ceste lato destro della strada

2.
stran neba punto cardinale
štiri strani neba i quattro punti cardinali

3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

4. časn., lit. pagina:
kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

6. aspetto; lato:
pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
pog. šalo na stran scherzi a parte
evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.

strán¹ lado m ; (del) parte f ; (v knjigi) página f ; jur parte f ; (smer) sentido m , dirección f ; (ladijska) costado m , banda f ; (bok) flanco m ; (telesa) costado m ; (enačbe) miembro m ; (časopisa) plana f ; fig (zadeve) aspecto m ; faceta f

desna (leva) stran derecha f, lado derecho (izquierda f, lado izquierdo)
štiri strani neba los cuatro puntos cardinales
sprednja stran lado anterior, (stavbe) frente m, fachada f principal, (kovanca) anverso m, cara f
zadnja stran lado posterior, parte f de atrás, (kovanca) reverso m, cruz f, (lista) dorso m
prava stran (blaga) el buen lado
šibka (močna) stran (fig) flaco m (fuerte m)
na tej (oni) strani del lado de acá (de allá); de este (aquel) lado
od vseh strani de todas partes
s strani de lado, de costado
z moje strani de mi parte
na vse strani hacia todos los lados, en todos los sentidos (tudi fig), en todas las direcciones
na strani 20 en la página 20
na drugi strani al (ali del) otro lado, (nasprotno) por otro lado, por otra parte
na obeh straneh, z obeh strani de ambos lados, de uno y de otro lado
gledano s te strani visto desde este punto, considerado en eso aspecto
imeti koga na svoji strani tener a alg de su parte
biti, stati na strani koga estar de parte de alg
vsaka stvar ima dve strani todas las cosas tienen su lado bueno y su lado malo
matematika je moja šibka stran las matemáticas son mi flaco
imeti svoje dobre strani (o osebi) tener sus buenas cualidades, (o stvari) tener sus ventajas
po strani oblicuamente; de través
po strani gledati koga mirar de soslayo (ali de reojo) a alg, fig mirar de (medio) lado a alg
po strani si posaditi klobuk ladear (ali poner ladeado) el sombrero
po strani viseti (o sliki) colgar torcido
napasti od strani (voj) atacar de (ali por el) flanco
nagniti se na stran (o ladji) inclinarse de banda
lotiti se, napasti koga na njegovi šibki strani atacar a alg por su flaco (ali por su punto débil)
dati, položiti na stran ob stran apartar, poner aparte (ali a un lado); reservar
potegniti koga na svojo stran (fig) atraer a alg a su partido
pretehtati vse strani problema considerar todos los aspectos de una cuestión
pustiti ob strani dejar de lado
treba bi bilo slišati obe strani debería oírse a las dos partes
stati komu ob strani asistir a alg, secundar a alg, apoyar a alg
postaviti se na stran koga ponerse de parte de alg
stopiti ob stran, na stran apartarse, hacerse a un lado
vzeti kaj z dobre strani ver sólo el lado bueno de a/c
iti na stran (potrebo) hacer sus necesidades

stranic|a ženski spol (-e …)

1. matematika die Seite
razmerje stranic das Seitenverhältnis
simetrala stranice die Mittelsenkrechte

2. (stranski del) der Seitenteil, postelje, omare ipd.: die Seite, die Seitenwand
ožja stranica die Schmalseite
pri stopnicah ipd.: die Wange; (bok) die Flanke

stránka (-e) f

1. polit. partito:
ustanoviti stranko fondare un partito
pristopiti k stranki, vpisati se v stranko aderire, iscriversi a un partito
delavska, kmečka, meščanska, socialistična stranka partito dei lavoratori, agrario, borghese, socialista
konservativna, napredna stranka partito conservatore, progressista
desničarska, sredinska, levičarska stranka partito di destra, del centro, di sinistra
množična stranka partito di massa
vladna, opozicijska stranka partito di governo, di opposizione
program, vodstvo stranke il programma, la direzione del partito

2. trg. cliente, avventore, acquirente

3. jur. parte:
pogodbeni stranki le parti di un contratto
nasprotni stranki le parti in causa
tožeča, prizadeta stranka parte civile, parte lesa; attore, convenuto

4. (stanovalec večstanovanjske hiše) inquilino, affittuario

stránka pol partido m ; (stanovanjski najemnik) inquilino m ; jur parte f ; (odjemalec) cliente m/f

član stranke afiliado m a un partido, miembro m de un partido, (iste stranke) correligionario m
vodja stranke jefe m de partido
kongres stranke congreso m del partido
vodstvo stranke jefatura f (ali dirección f) del partido
komunistična (ljudska, laburistična, desničarska, socialdemokratska, opozicijska, vladna) stranka partido comunista (populista, laborista, de la derecha, social-demócrata, de oposición, gubernamental)
nasprotna stranka (jur) parte f contraria
pravdna stranka parte f litigante
stranka pogodbenica parte f contratante
pripadati kaki stranki pertenecer a un partido
vstopiti v stranko ingresar en (ali afiliarse a) un partido

stránkin de(l) partido

strankina izkaznica carné m (ali carnet m) de afiliado (a un partido)
strankin kongres congreso m del partido
strankina linija línea f del partido
strankina politika política f partidista (ali de partido)
strankin program programa m político (ali del partido)
strankina skupščina asamblea f del partido
strankin izvršni odbor comité m ejecutivo del partido
strankino vodstvo jefatura f (ali dirección f) del partido
strankin znak insignia f de partido
strankin vodja jefe m de partido

stransk|i¹ (-a, -o)

1. (ob strani) seitlich; rastlinstvo, botanika seitenständig; (bočni) Lateral-; pravo (po stranski liniji) kollateral; Seiten- (del das Seitenstück, der Seitenteil, hodnik der Seitengang, predelek das Seitenfach, šiv die Seitennaht, rob der Seitenrand, transportni trak das Seitenförderband, trakt der Seitentrakt, žep die Seitentasche, stena die Seitenwand, krilo der Seitenflügel, naslanjalo die Seitenlehne, okno das Seitenfenster)

2. (z boka) Seit- ( športmet der Seitwurf)

stranski poganjek stalna zveza
botanika (del rastline) ▸ oldalhajtás

strást (-í) f

1. passione:
popustiti, predati se strasti lasciarsi andare, abbandonarsi alla passione
obvladovati strast dominare, controllare la passione
neobrzdana, slepa strast passione incontrollata, cieca
biti suženj, igrača strasti essere schiavo della, delle passioni
zločin iz strasti delitto passionale

2. (močna želja po zadovoljevanju spolne sle) passione:
goreča, nepremagljiva strast passione ardente, irrefrenabile

3. passione; pog. pallino:
lovska, zbiralska strast il pallino della caccia, del collezionismo
igralska strast la passione del gioco
strast do glasbe melomania

strást pasión f ; (bolestna) manía f ; gran afecto m , gran amor m ; fig ardor m , fuego m

brez strasti sin pasión, desapasionado, (objektiven) imparcial
s strastjo con pasión
strast za (šp) afición f
igralska (plesalska, slepa, ljubezenska, lovska) strast pasión del juego (de baile, ciega, de amor, de caza)
uničevalna strast furia f destructora, vandalismo m, salvajismo m
kartanje je njegova strast el juego de cartas (ali de naipes) es su pasión
spolna strast pasión sexual
pivska strast alcoholismo m, dipsomanía f
v strasti se razvneti za apasionarse por
popustiti svoji strasti dejarse llevar de la pasión
v strasti zakrivljen zločin crimen m pasional

stratosfera samostalnik
meteorologija (del Zemljinega ozračja) ▸ sztratoszféra

stráža (-e) f guardia; sentinella; vedetta; knjiž. veletta:
telesna straža guardia del corpo, guardia personale
obalna straža guardia costiera
obmejna straža guardia confinaria
biti, stati na straži essere di guardia, di sentinella; montare la guardia
menjavati se na straži fare il cambio della guardia
dnevna, nočna straža guardia diurna, notturna
častna straža guadia d'onore
finančna straža guardia di finanza
voj. mrtva straža avamposto
hist. narodna straža guardia nazionale, civica
obhodna straža ronda
prednja straža avanguardia

stražár (-ja) m voj. ekst. guardia, sentinella:
osebni, telesni stražar guardia del corpo

strážiti (-im) perf. fare, montare la guardia; custodire:
vojaki stražijo skladišče streliva i soldati montano la guardia al deposito di munizioni
nareč. stražiti mrliča vegliare al capezzale del morto

stréči (stréžem) imperf.

1. servire:
kosilo strežejo ob enih il pranzo viene servito all'una

2. trg. lavorare, servire:
mi že strežejo grazie, vengo già servito

3. assistere, aver cura di:
streči bolnikom, starejšim ljudem assisstere i malati, gli anziani

4. (opravjati delo pri bogati družini) servire:
stregla je pri bogati družini v mestu servì in città presso una famiglia benestante

5. rel. servire:
streči pri maši servire la messa

6. pren. streči po tramare contro, insidiare:
streči komu po življenju, po časti tramare contro la vita, l'onore di qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
knjiga streže okusu, zahtevam bralca il libro soddisfa, viene incontro al gusto, alle attese del lettore
vedeti, kako se neki reči streže saper trattare, maneggiare qcs., saperci fare
pog. streči komu (od) spredaj in zadaj servire qcn. di barba e capelli
PREGOVORI:
kakor se mi streže, tako kosa reže quale mercede, tale opera

streh|a [é] ženski spol (-e …) gradbeništvo, arhitektura das Dach (bakrena Kupferdach, cerkvena Kirchendach, čebulasta Zwiebeldach, čopasta Krüppelwalmdach, neprava šotorasta Walmdach, dvokapna Satteldach, enokapna Pultdach, koničasta Spitzdach, konzolna Kragdach, kupolasta Kuppeldach, lamelna Lamellendach, lupinasta Schalendach, mansardna Mansardendach, Mansarddach, obešena/viseča Hängedach, opečnata Ziegeldach, pločevinasta Blechdach, pomična Schiebedach, prečna Querdach, ravna Flachdach, rombasta Rautendach, salonitna Eternitdach, skrilasta Schieferdach, slamnata Strohdach, s skodlami krita Schindeldach, steklena Glasdach, stolpna Helmdach, stožčasta Kegeldach, iz valovite pločevine Wellblechdach, stolpa Turmdach, voza Wagendach, za plezanje Kletterdach, strma Steildach, šotorasta Zeltdach, varovalna Schutzdach, vrhnja Überdach, vrtljiva Schwenkdach, zgibana Faltdach, žagasta Sägedach); das Verdeck (zložljiva Klappverdeck); die Bedeckung (polstena Filzbedeckung)
… strehe Dach-
(del der Dachteil, nagib die Dachneigung, oblika die Dachform, koeficient oblike der Dachformbeiwert, površina die Dachfläche, snežni plaz s die Dachlawine)
podoben strehi dachartig
vod na strehi die Dachleitung
vagon s pomično streho železnica der Schiebedachwagen
streha nad glavo figurativno das Obdach
brez strehe obdachlos
imeti streho nad glavo/ne imeti strehe nad glavo ein/kein Dach überm Kopf haben
izgubiti streho nad glavo obdachlos werden
najti streho unterkommen
figurativno boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach
pod streho unter dem Dach
imeti pod streho figurativno (etwas) unter Dach und Fach haben
pod isto streho unter einem Dach
podstaviti pod streho unterstellen
spraviti pod streho unterbringen, figurativno unter Dach und Fach bringen
vzeti pod streho beherbergen
figurativno ogenj v strehi großer Aufruhr, avstrijsko, švicarsko: Feuer am Dach