Franja

globo moški spol krogla, obla, zemeljska krogla, globus:

globo aerostático balon, zrakoplov
globo cautivo privezni balon
globo dirigible vodljiva zračna ladja
globo ocular, globo del ojo zrklo
globo terráqueo, globo terrestre zemeljska krogla, Zemlja, globus
en globo v celem, globalno, okroglo, poprek

globòk (-ôka -o) adj.

1. profondo (tudi ekst.):
globok vodnjak pozzo profondo
obleka z globokim izrezom abito con profonda scollatura
globok sneg neve alta
prepad med nama je vsak dan globlji tra noi due l'abisso si fa sempre più profondo

2. (ki ima v notranjosti veliko razsežnost) profondo, fondo; alto:
globoka rana ferita profonda
v globoki noči nel profondo della notte, a notte fonda, alta
biti v globoki zimi essere nel pieno dell'inverno

3. (ki ima nizek ton) profondo:
globok glas, smeh voce profonda, riso profondo

4. (sposoben močno doživeti) profondo:
globok mislec pensatore profondo

5. (ki zadeva bistvo) profondo:
globoka kriza sistema crisi profonda del sistema

6. (ki se pojavlja v visoki stopnji) profondo, forte, intenso, fermo:
globoka ljubezen amore profondo
globok odpor repulsione profonda
globok strah forte paura
po mojem globokem prepričanju sono fermamente convinto
globoka starost tarda età, età avanzata, veneranda
globoke oči occhi profondi
globoki tisk calcografia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. globoko dihanje respirazione profonda
agr. globoko oranje aratura profonda
globoko zmrzovanje surgelamento
globok požirek sorsata
globok priklon salamelecco
pog. globoki krožnik fondina

glôrija (-e) f

1. rel. (svetniški sijaj) nimbo, aureola

2. knjiž. ekst. (sij, blišč, žar) luce, splendore:
glorija sončnega zahoda lo splendore del tramonto

3. pren. (slava, čast) onori; rel. (molitev pri maši) Gloria

glorioso agg.

1. slaven:
misteri gloriosi relig. častitljivi del (rožnega venca)

2. ponosen; samozadovoljen:
essere, andar glorioso di qcs. s čim se ponašati, bahati

gnídavost (-i) f

1. lendinosità

2.
gnidavost sira bucherellatura del formaggio

gníl (-a -o)

A) adj. marcio, putrido, guasto, fradicio, putrefatto; med. cariato (dente); med. purulento:
gnila jajca uova marce
gnilo sadje frutta marcia, guasta
gnil zob dente cariato
gnil les legno fradicio
gnila rana ferita purulenta
gnil sneg neve fradicia
biti že hudo gnil essere in avanzato stato di putrefazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gnili glen sapropel
gnilo listje pacciame

2. pejor. marcio, guasto:
gnila družba una società marcia

B) gníli (-a -o) m, f, n
gnilo il marcio
pren. nekaj je gnilega v deželi danski c'è del marcio nello stato di Danimarca

gnilád (-i) f

1. marcio, marciume, putredine:
duh po gniladi puzza di marcio
med. zobna gnilad carie

2. pejor. (pokvarjenost, malovrednost) depravazione, corruzione, pervertimento

3. pren. fannullone, scansafatiche; čeb.
huda gnilad covata a sacco
gozd. rdeča gnilad carie del legno

gnilôba (-e) f

1. marcio, marciume, putrido, putrefazione; knjiž. marcescenza:
duh po gnilobi puzza di marcio
med. zobna gniloba carie

2. pejor. (pokvarjenost) fradiciume, guasto, marcio:
gniloba družbe il fradiciume della società
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. črna gniloba marciume nero
lesna gniloba carie del legno

gnús (-a) m schifo, ribrezzo; voltastomaco:
ob prizoru ga je obhajal gnus una scena che gli dava il voltastomaco
čutiti gnus do krvi provare ribrezzo del sangue

gobàn

užitni goban boleto m comestible
vražji goban seta f del diablo

gobierno moški spol vlada, državna oblast; ustava; uprava; gubernija, provinca; vojska komanda; oskrbništvo (hiše), nadzorstvo; smernica; spretnost; krmarjenje

ama de gobierno hišna oskrbnica
empréstito del gobierno državno posojilo
para su gobierno da se veste ravnati
por vía de buen gobierno za splošni blagor
mirar contra el gobierno (hum) škiliti
servir de gobierno služiti kot norma (smernica)

gojênec (-nca) | -nka (-e) m, f allievo (-a), alunno (-a); convittore (-trice), collegiale:
gojenec vojaške akademije cadetto, accademista
gojenec glasbene akademije allievo del conservatorio
gojenka poboljševalnice corrigenda

golen samostalnik
1. (del noge) ▸ lábszárRano na goleni je treba umiti z milom pod tekočo mlačno vodo. ▸ A lábszársebet langyos folyóvíz alatt szappannal kell kimosni.

2. (kost) ▸ sípcsont, lábszárcsontS policijskim helikopterjem so morali v ljubljanski klinični center odpeljati smučarja z odprtim zlomom goleni. ▸ A nyílt sípcsonttörést szenvedett síelőt rendőrségi helikopterrel kellett a ljubljanai klinikai központba szállítani.

3. zoologija (del telesa žuželk) ▸ lábszár

golfo moški spol (morski) zaliv; kaos, nered

Golfo de Vizcaya Biskajski zaliv
corriente del Golfo Zalivski tok

Golgijev aparat stalna zveza
biologija (del celice) ▸ Golgi-készülék

golpe moški spol udarec, sunek; nesreča, nezgoda; požirek; naval, priliv; bitje žile; namera

golpe de agua ploha, naliv
golpe de Estado državni prevrat, puč
golpe de fortuna srečen slučaj
golpe de gente naval ljudi, gneča
golpe de gracia poslednji smrtni udarec
golpe de sol sončarica
golpe de tos napad kašlja
golpe de viento sunek (piš) vetra
al primer golpe de vista na prvi pogled
a golpe seguro prav gotovo, zanesljivo
un buen golpe de patatas kup krompirja
de golpe nenadoma
de un golpe hkrati, obenem; nenadoma
de golpe y porrazo kar nenadoma, kot bi trenil, nepričakovano
dar golpe napraviti velik vtis, zbuditi veliko pozornost
ha errado el golpe spodletelo mu je
hacer un buen golpe napraviti dobro kupčijo
parar el golpe odbiti (parirati) udarec
si sale bien el golpe če stvar uspe
golpes del destino udarci usode
a golpes sunkoma, s prekinitvami, tu pa tam
dar de golpes a alg. pretepsti koga
darse golpes de pecho na prsi se biti (v kesanju)

goníti (gónim)

A) imperf.

1. azionare, muovere, spingere; far andare, girare;
potok goni mlin in žago l'acqua del torrente aziona il mulino e la segheria
agr. goniti cepec (mlatiti) battere (il grano e sim.)
goniti vesla remare
veter je gonil oblake proti goram il vento spingeva le novole verso i monti

2. incitare, spronare; abs. correre;
goniti konja incitare il cavallo
pren. goniti sovražnika incalzare il nemico

3. (žival na določeno mesto) condurre, portare, menare:
goniti živino na pašo menare le bestie al pascolo

4. pren. (priganjati) incitare, stimolare, spingere; angariare

5. cacciare via, scacciare

6. (kar naprej ponavljati) ripetere, battere la solfa:
vedno goni svojo batte sempre la stessa solfa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. goniti vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino
goniti meh tirare il mantice (dell'organo)
lov. pes goni il cane insegue la selvaggina

B) goníti se (-im se) imperf. refl.

1. essere in calore, in fregola

2. pejor. (poditi se) correre, rincorrersi

gôra (-e) f

1. monte, montagna; vetta:
v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
velik ko gora alto come una montagna
geogr. ledena gora iceberg
(vzklik) križana gora! santo cielo!

2. nareč. vigneto in collina

3. bosco (di montagna)

4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
gora denarja un flagello di quattrini
imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
(v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
naše gore list uno dei nostri, un connazionale
šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna

gorat pridevnik
(z veliko gorami) ▸ hegyvidéki, hegyekkel borított Gorate dežele, kot je Švica, imajo dolgo tradicijo varovanja pred plazovi. ▸ A Svájchoz hasonló hegyvidéki országokban régi hagyományai vannak a lavina elleni védekezésnek.
Pokrajina je gorata in težko prehodna. ▸ A terület hegyekkel borított és nehezen járható.
Četrtina otoka je goratega in pokritega z gozdovi. ▸ A sziget negyede hegyekkel és erdőkkel borított.

gorèč (-éča -e) adj.

A)

1. che arde, in fiamme, ardente; acceso; bruciante, che brucia:
goreča bakla torcia accesa
goreča hiša casa in fiamme
goreče poleno tizzone

2. pren. rosso intenso, rosso fiamma, fiammeggiante:
goreče rože rose rosse fiammeggianti

3. pren. acceso (in volto)

4. pren. (navdušen) ardente:
goreč privrženec sistema sostenitore ardente del sistema
goreč glasnik apostolo

5. (ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo) ardente, vivo, intenso, frevido (desiderio, preghiera)

B) gorèč (v adv. rabi) ardendo, bruciando