Franja

stílen (-lna -o) adj. di stile; stilistico:
stilna analiza romana analisi stilistica del romanzo
stilno pohištvo mobili di stile, in stile
lit. stilni okras fiorettatura

stimulacijska elektroda stalna zveza
medicina (del medicinske naprave) ▸ stimuláló elektróda

stísnjenje (-a) n med., fiz. compressione; strozzamento:
hemostatsko stisnjenje compressione emostatica
stisnjenje plina compressione del gas

stojálo (-a) n stelo, trespolo, rastrelliera; (za mikroskop ipd. ) stativo, supporto:
stojalo za bakle portafiaccole
stojalo za dežnike portaombrelli
stojalo za note leggio
stojalo za plošče portadischi
voj. stojalo za puške rastrelliera
slikarsko stojalo cavalletto (del pittore)
trinožno stojalo treppiedi

stòl (stôla) m

1. sedia, seggio; sedile; tosk. seggiola, ciscranna:
lesen, oblazinjen, pleten stol sedia di legno, imbottita, di vimini
stol z naslonjali za roke sedia a braccioli
gugalni, ležalni stol sedia a dondolo, a sdraio
stol z visokim naslonjalom scranna
vrtljiv, zložljiv stol sedia girevole, pieghevole
brivski, zobozdravniški stol sedia da barbiere, poltrona da dentista
mesarski stol banco del macellaio
električni stol sedia elettrica
sodni stol seggio del giudice

2. nareč. tavola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stol se mu maje la sua posizione vacilla, sta per perdere la poltrona
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
grad. strešni stol ossatura del telaio
visok otroški stol seggiolone

stôlček (-čka) m

1. dem. od stol seggiola, seggiolina, sedia:
stolček za pod noge (pručka) sgabello
čevljarski, lovski, molzni stolček il panchetto del calzolaio, la sedia del cacciatore; lo sgabello per la mungitura
vrtljiv, zložljiv stolček sedia girevole, pieghevole

2. pren. poltrona:
izgubiti stolček perdere la poltrona
boriti se, potegovati se za direktorski, ministrski stolček battersi per avere la poltrona, brigare per la poltrona di direttore, di ministro

stolétje (-a) n secolo; centennio:
dogodek, rop stoletja l'avvenimento, la rapina del secolo
na začetku stoletja ai primi del secolo
nisem ga videl že celo stoletje non lo vedo da un secolo
stoletje velikih odkritij il secolo delle grandi scoperte, invenzioni
atomsko stoletje l'era atomica

stolétnica (fiesta f del) centenario m

ob stoletnici smrti ... con motivo del centenario de la muerte...

stôlpec (-pca) m

1. dem. od stolp torretta, torre:
živosrebrni stolpec v toplomeru colonna di mercurio del termometro

2. tisk. colonna:
korekturni stolpec bozza di stampa

3. adm. rubrica; finca

stopalni lok stalna zveza
anatomija (del stopala) ▸ lábboltozat

stopalo samostalnik
1. ponavadi v množini (del noge) ▸ lábfej, talpČe hočemo živeti aktivno, moramo še posebej paziti na svoje noge in stopala. ▸ Ha aktívan szeretnénk élni, különösen oda kell figyelnünk a lábainkra és a lábfejeinkre.
Povezane iztočnice: refleksna masaža stopal, diabetično stopalo

2. ponavadi v množini (del nogavice) ▸ talp
Pripnite ščipalke za perilo na stopala nogavic ali najlonskih nogavic. ▸ A zoknikat vagy a nejlonharisnyákat a csipesszel a talprésznél akassza fel.
Podnevi so dobri pajaci brez stopal, saj so otroku prav bistveno dlje kot pajaci s stopali. ▸ Napközben a talpnélküli rugdalózók jók a gyereknek, mivel sokkal tovább tartanak, mint a talpas rugdalózók.

3. (pedal) ▸ pedálŽe kot otrok sem bil veliko v stiku z motorji in avtomobili, ki sem jih že vozil, še preden sem z nogama sploh segel do stopala za plin. ▸ Már gyermekkoromban is sokat voltam motorok és autók közelében, már akkor vezettem, amikor a lábam még le sem ért a gázpedálig.
Ko se je s polno hitrostjo bližal desnemu ovinku, je nenadoma začutil mehko stopalo za zavoro. ▸ Amikor teljes gázzal közeledett a jobb kanyarhoz, egyszer csak azt érezte, hogy puha a fékpedál.

stópati¹ (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.

1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole

2. andare, camminare, procedere, marciare:
stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso

3. mostrarsi, comparire; bagnare:
pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte

4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
stopati v pokoj andare in pensione
stopati v zakon sposarsi

5. entrare, andare; aderire (a):
stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
stopati v partizane, k partizanom andare partigiano

6. pren. esordire, entrare:
s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stopati na plan affermarsi
pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
kri mu je stopila v glavo arrossì
vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
stopati v korak andare a passo d'uomo
pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
stopati naglo pren. pedalare
pren. stopiti na prestol salire al trono
stopiti čez bregove debordare, straripare
rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
stopiti vstran tirarsi indietro, da parte

stópiti² dar un paso; dar pasos; andar, caminar

stopiti iz salir de
stopiti na kaj pisar en (ali sobre) a/c
stopiti poleg ponerse (ali colocarse) junto a (ali al lado de)
stopiti pred ponerse (ali colocarse) delante de
stopiti za (izza) ponerse (ali colocarse) detrás de
stopiti čez bregove (o reki) desbordarse, salirse de madre
stopiti čez rob (o tekočini) rebosar, derramarse
stopiti na čelo ponerse al frente de (ali a la cabeza de)
stopiti h komu acercarse a alg
stopiti na dan manifestarse, hacerse patente, aparecer
stopiti na mesto kake osebe substituir (ali re(e)mplazar) a alg
napačno stopiti dar un paso en falso, (spotakniti se) dar un traspié
stopite bliže! ¡pase usted!; ¡acérquese (usted)!
stopiti komu pred oči presentarse ante alg
stopiti pod streho ponerse bajo techo
stopiti v stike z entrar en relaciones con
stopiti na stran kake osebe ponerse de parte de alg, tomar partido por alg
stopiti v veljavo entrar en vigor (A en vigencia) (s 1. majem a partir del 1^o de mayo)

stopníca (-e) f

1. gradino, scalino, scala, scale; predellino:
stopati s stopnice na stopnico salire di gradino in gradino
stopnica vagona predellino (della vettura)
kletne stopnice le scale della cantina
kamnite, kovinske, lesene, marmorne stopnice scale di pietra, metalliche, di legno, di marmo
položne, strme stopnice scala piana, ripida
polžaste stopnice scala a chiocciola

2. pren. (stopnja, etapa) gradino, tappa:
to je samo ena stopnica k višjemu cilju è solo un gradino per raggiungere l'alta meta
stopiti na najvišjo stopnico zmagovalnega odra salire sul gradino più alto del podio dei vincitori
dvoramne stopnice scala a rampa
požarne stopnice scala di sicurezza, antincendio
tekoče stopnice scala mobile
samonosne stopnice scala alla marinara

stôpnja grado m ; (stopinja, korak) paso m ; (faza) fase f ; (nivó) nivel m ; (rang) rango m ; (instanca) instancia f ; (rakete, satelita) fase f ; etapa f

od stopnje do stopnje por grados, gradualmente
davčna stopnja tasa f del impuesto, tipo m contributivo
jakostna stopnja grado de intensidad
stopnja nasičenosti grado de saturación
najvišja stopnja (fig) el máximo, el súmmum, fam el colmo
osnovna stopnja primer grado
razvojna stopnja grado de desarrollo
srednja stopnja segundo grado, (šola) grados m pl intermedios
upornostna stopnja grado de resistencia
stopnja vlažnosti grado de humedad
enačba prve (druge) stopnje ecuación f de primer (segundo) grado
biti (stati) s kom na isti stopnji estar al mismo nivel de alg

storílec (-lca) | -lka (-e) m, f autore (-trice); jur. soggetto:
storilec kaznivega dejanja l'autore del reato

storíti (-ím)

A) perf.

1. fare, eseguire; commettere:
storiti kaj v jezi, nalašč fare qcs. spinti dall'ira, fare qcs. apposta
storiti kaj dobrega, hudega fare del bene, del male
storiti kaznivo dejanje commettere reato
storiti svojo dolžnost fare il proprio dovere
storiti korak naprej fare un passo avanti

2. nareč. vet. figliare

3. nareč. agr. (obroditi) rendere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. storiti milost fare la grazia
PREGOVORI:
kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi

B) storíti se (-ím se) perf. refl. star. (nastati) formarsi:
tema se mu je storila pred očmi gli si offuscò la vista, cadde in deliquio (dalla debolezza, dall'emozione)
milo se mu je storilo (pri srcu) ne fu commosso

stôti, stôta, stôto centésimo, -a; centeno, -a

stoti del la centésima parte

stôti -a, -o hundredth

stoti del hundredth (part)

stôti centième

stoti del la centième partie