Franja

stánje¹ estado m ; (položaj) situación f ; posición f ; condición f ; (barometra) altura f ; (vode) nivel m ; (gólov, šp) tanteo m

stanje na tržišču estado del mercado; coyuntura f
stanje blagajne estado de caja
budno stanje estado de vigilancia
duševno stanje estado mental, estado de ánimo (ali anímico)
dejansko stanje estado de cosas
alarmno stanje estado de alarma
agregatno stanje estado de agregación, estado físico
izjemno stanje estado de excepción
naravno stanje estado natural
obsedno stanje estado de sitio
pravno stanje situación jurídica
premoženjsko stanje estado económico, estado de fortuna
prvotno stanje estado primitivo
vodno stanje nivel m del agua
najvišje plovno (vodno) stanje nivel máximo navegable
merilec vodnega stanja indicador m de nivel del agua
vojno stanje estado de guerra
razglasiti vojno stanje poner en pie de guerra
v vojnem stanju en estado de guerra
vremensko stanje estado del tiempo, situación meteorológica
plinsko (tekoče, trdno) stanje estado gaseoso (líquido, sólido)
stanje zalog(e) existencias f pl en almacén
zdravstveno stanje estado de salud, estado sanitario, estado físico
vmesno stanje estado intermediario
pri takem stanju en tal estado de cosas
sedanje, trenutno stanje estado actual
biti v dobrem stanju estar en buenas condiciones (ali en buen estado)
biti v dobrem zdravstvenem stanju estar bien de salud
biti v težavnem stanju estar en una situación difícil
doseči najvišje stanje alcanzar el máximo nivel

stanovanjsk|i (-a, -o) Wohn- (blok der Wohnblock, del der Wohnbereich, dodatek das Wohngeld, nivo die Wohnebene, prostor der Wohnraum, četrt das Wohnviertel, enota die Wohneinheit, hiša das Wohnhaus, površina Wohnfläche, skupnost die Wohngemeinschaft, zazidava Wohnbebauung, zgradba das Wohngebäude, der Wohnbau, naselje die Wohnanlage); Wohnungs- (ključ der Wohnungsschlüssel, trg der Wohnungsmarkt, urad zgodovina das Wohnungsamt, politika die Wohnungspolitik, stiska die Wohnungsnot, vrata die Wohnungstür)

stanovítnost constancia f estabilidad f ; permanencia f ; invariabilidad f , inalterabilidad f , inmutabilidad f

barvna stanovitnost solidez f del color

star viejo ; (že v letih) anciano, de edad avanzada ; (stvar) vetusto ; (antičen) antiguo ; (nesvež) rancio

stoletja star de muchos siglos, secular
po starem običaju a la (usanza) antigua
Stari svet el Viejo Mundo
v starih časih en tiempos pasados, fam en tiempos del rey que rabió, en tiempos de Maricastaña
stari Slovani los antiguos eslavos
star lisjak (fig) perro m viejo
stari testament el Antiguo Testamento
staro in mlado jóvenes y viejos
stara šara (krama) trastos m pl viejos
moj stari! A ¡mi viejo!
5 let star otrok un niño de 5 años
koliko ste stari? ¿cuántos años (ali qué edad) tiene usted?
ni še 20 let star no llega a los veinte (años)
umrl je 80 let star murió a la edad de ochenta años
za kako starega me imate (cenite)? ¿qué edad me echa usted?
toliko je star kot jaz tiene la misma edad que yo
on je dvakrat toliko star kot jaz me dobla la edad
kupiti kaj (že) staro (rabljeno) comprar a/c de segunda mano
vse ostane pri starem todo sigue como antes
star postati hacerse (ali volverse) viejo
zelo stara je postala (zelo se je postarala) ella ha envejecido mucho
videti je manj star, kot je (v resnici) aparenta menos edad de la que tiene

stàr (stára -o)

A) adj.

1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio

3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato

4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria

5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi

6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose

9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima

starešína (-e) f

1. anziano; maggiorente; capo; patriarca:
plemenski, vaški starešina l'anziano della tribù, del villaggio

2. voj. comandante, ufficiale; graduato:
aktivni starešina ufficiale effettivo
nižji, višji starešina sottufficiale, ufficiale

3. etn. (moški, ki vodi potek svatbe) pronubo

4. rel. (v bratovščini) primicerio

stárt (-a) m

1. šport. start, partenza:
mirujoči start partenza da fermo
leteči start partenza lanciata
nizek, visok start partenza bassa, alta
start in cilj linea di partenza e linea del traguardo
dati znak za start dare il segnale della partenza; dare il via a

2. inizio (del campionato, della gara); via, avvio

3. žarg. (odhod) partenza; aer. partenza, decollo

stator samostalnik
strojništvo (del elektromotorja) ▸ állórész [villanymotor része] ▸ sztátor [villanymotor része]

stavbárnica (-e) f opera, fabbriceria:
katedralna stavbarnica opera del duomo

stav|ek¹ moški spol (-ka …)

1. slovnični: der Satz (deležniški Partizipialsatz, disjunktivni Disjunktivsatz, finalni Finalsatz, glavni Hauptsatz, jedrni Kernsatz, kavzalni Kausalsatz, komparativni Komparativsatz, koncesivni Einräumungssatz, Konzessivsatz, konjekturni filozofija Konjekturalsatz, konsekutivni Konsekutivsatz, lokalni Lokalsatz, modalni Modalsatz, objektni/predmetni Objektsatz, pogojni Bedingungssatz, Konditionalsatz, povedni Aussagesatz, predikatni Prädikatsatz, primerjalni Vergleichssatz, protokolni filozofija Protokollsatz, relativni/oziralni Relativsatz, temporalni Temporalsatz, velelni Befehlssatz, Imperativsatz, Heischesatz, vprašalni Fragesatz, vzklični Ausrufesatz, zadnji/končni [Schlußsatz] Schlusssatz, želelni Wunschsatz)
vrinjeni stavek eingeschobener Satz, Schaltsatz
… stavka Satz-
(del der Satzteil, konstrukcija die Satzkonstruktion, vrsta die Satzart, zgradba der Satzbau)
slišati le raztrgane kose stavov nur Satzfetzen hören
po stavih satzweise

stávka huelga f ; paro m

divja (gladovna, splošna, z zasedbo tovarne) huelga no organizada (del hambre, general, de brazos caídos)
podpihovalec k stavki incitador m a la huelga
pravica do stavke derecho m de huelga
prepoved stavke (stavkanja) prohibición f de huelgas
razglasitev stavke orden f de huelga, llamamiento m a la huelga, declaración f de la huelga
biti v stavki estar en huelga
stopiti v stavko declararse en huelga

stèber (-bra) m

1. arhit. colonna;
postaviti steber erigere una colonna
betonski, lesen, marmornat, železen steber colonna di cemento armato, di legno, di marmo, di ferro
nosilni, okrasni, podporni steber supporto principale, colonna ornamentale, colonna di sostegno
pren. steber dima colonna di fumo
spominski steber colonna celebrativa
rel. votivni steber colonna votiva

2. navt.
privezni steber bitta
elektr. električni, telegrafski steber palo dell'elettricità, del telegrafo

3. pren. colonna:
steber društva, družine colonna della società, della famiglia
arhit. baza, deblo, kapitel stebra base, fusto, capitello della colonna
arhit. dvojni stebri colonne binate
dorski, jonski, korintski steber colonna dorica, ionica, corinzia
snopasti steber pilastro
sramotilni steber colonna infame
kapniški steber colonna calcitica
vet. roženi steber quarto (dello zoccolo)
mitol. Herkulova stebra Colonne d'Ercole

stêblo (-a) n

1. bot. fusto; calamo, stelo, caule, culmo, gambo;
cvetno steblo il gambo del fiore

2. teh. gambo (della vite), chiodo; stelo (del ventilatore); lov. (glavni del roga pri jelenu) asta:
navt. steblo vesla asta (del remo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. lasno steblo scapo
bot. podzemno steblo fusto del bulbo

stečájen (-jna -o) adj. fallimentare:
stečajna dražba asta fallimentare
stečajni predlog domanda di dichiarazione di fallimento
stečajna masa massa fallimentare
uvedba stečajnega postopka apertura del fallimento
stečajni upnik creditore fallimentare
stečajni upravitelj curatore del fallimento, liquidatore

stêči (stêčem)

A) perf.

1. partire di corsa; correre via; correre, andarsene:
steči komu naproti correre incontro a qcn.

2. (o tekočini) scorrere

3. (začeti delovati) avviarsi; ekst. entrare in funzione

4. (začeti se) iniziare, cominciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda je stekla o si parlò di
kamere za novi film so že stekle sono iniziate le riprese del nuovo film, è stato dato il primo ciak
pogovor ni mogel steči il dialogo procedeva stentatamente
pren. še precej vode bo steklo, preden se bo to uresničilo ne passerà d'acqua sotto i ponti prima che il progetto si realizzi
železnica je tod stekla ob začetku stoletja la ferrovia fu costruita ai primi del secolo
pren. vse je steklo po njegovem grlu ha scialacquato tutto il patrimonio

B) stêči se (stêčem se) perf. refl.

1. confluire (fiumi)

2. accumularsi

stekleníčka (-e) f dem. od steklenica bottiglietta, ampolla, flacone:
steklenička s črnilom bottiglietta dell'inchiostro, bottiglietta d'inchiostro
stekleničke za olje, kis ampolle dell'olio, dell'aceto
rel. stekleničke za vino in vodo ampolle del vino e dell'acqua
stekleničke za zdravila, parfum flaconi da medicinali, da profumo
steklenička za dojenčka, s cucljem biberon, poppatoio
steklenička s parfumom profumiera; flacone di profumo
arheol. steklenička za mazila lacrimatoio

sténa (-e) f

1. parete; muro:
postaviti, sezidati steno alzare una parete
obesiti sliko na steno appendere il quadro alla parete
ometati steno intonacare la parete
pobeliti steno scialbare, pitturare la parete
čelna stena facciata
notranje, zunanje stene hiše i muri, le pareti interne, esterne della casa
predelna stena parete divisoria
španska stena paravento
stena iz desk tavolato
stena med oknoma trumeau

2. ekst. parete:
stene pohištva le pareti dei mobili
anat. trebušna stena parete addominale

3. alp. parete:
severna stena Triglava la parete nord del Triglav (Tricorno)

4. pren. (kar onemogoča sodelovanje) muro, silenzio:
stena nerazumevanja un muro d'incomprensione
stena predsodkov un muro di pregiudizi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tukaj imajo stene ušesa qui i muri parlano, anche i muri hanno orecchi
pren. pritisniti koga ob steno mettere qcn. con le spalle al muro
pren. govoriti gluhim stenam parlare al muro
pren. živeti med štirimi stenami vivere fra quattro muri
biti (kot) bob ob steno essere inutile
čeb. medcelična stena membrana cellulare
zool. rožena stena quarto (dello zoccolo)
bot. stena plodnice parete dell'ovario

sténa pared f , muro m ; (pregrada) tabique m

skalnata stena roca f escarpada
španska stena biombo m
med štirimi stenami (= doma) entre cuatro paredes
kot da bi govoril stenam (fig) como si hablara a la pared
trebušna stena pared abdominal
ločilna stena pared divisoria
premična stena tabique m corredizo
notranja (zunanja, stranska, vmesna, sprednja, zadnja) stena pared interior (exterior, lateral, intermedia, frontal, del fondo)
stene imajo ušesa las paredes oyen

steza za kolesarje stalna zveza
(del cestišča) ▸ kerékpárút
Sopomenke: kolesarska steza

stíl (-a) m um., šport. ekst. stile; maniera; taglio:
jedrnat, slikovit stil uno stile conciso, colorito
prefinjen stil stile elegante
nabrekel, dolgovezen stil stile ampolloso, prolisso
bizantinski, romanski, gotski stil stile bizantino, romanico, gotico
življenjski stil stile di vita
šport. stili v plavanju, rokoborski stili gli stili del nuoto, della lotta libera
pren. zabava v velikem stilu una festa in grande stile
pren. politik velikega stila un politico affermato, noto, di grande levatura