Franja

sprostítev (-tve) f

1. decontrazione, distensione; ekst. sblocco, sviluppo; scarico:
sprostitev mišic decontrazione dei muscoli
sprostitev energije scarico di energia

2. liberalizzazione, svincolo:
sprostitev maloobmejnega prometa liberalizzazione del piccolo traffico di confine

srámen (-mna -o) adj. anat. pubico:
sramne dlake peli pubici
sramne ustnice grandi, piccole labbra
sramna reža fessura della vulva
etn. sramni pas coprisesso
zool. sramna uš piattola, piattone, pidocchio del pube (Phthirus pubis)

sramôta (-e) f

1. vergogna, disonore, indecenza, indegnità, infamia, onta; macchia:
ne prenesti sramote non poter sopportare l'onta del disonore
nakopati si sramoto coprirsi di vergogna
delati sramoto far disonore a
biti v sramoto recar disonore, tornare a vergogna
oprati sramoto lavare l'onta
pren. v svojo sramoto moram priznati, da devo confessare che

2. (v medmetni rabi) vergogna!:
sramota, še tega ne veš vergogna! Non sai nemmeno questo

src|e⁵ [é] srednji spol (-a …) (osrčje) das Herz; (osrednji del) das Herzstück
tehnika stružno srce das Drehherz
v srcu im Herzen (von)

srcé corazón m (tudi fig) ; (pogum) valor m , coraje m ; (središče, jedro; v kartah) corazón m

od srca de corazón
od srca rad fam con mil amores
iz vsega srca de todo corazón, del fondo del alma
v dnu svojega srca en el fondo del alma
srce trgajoč desgarrador
s težkim srcem bien a pesar mío (ozir. tuyo, suyo itd.); con el corazón oprimido
kamnito (zlato, plemenito) srce corazón de piedra (de oro, noble)
krepčilo za srce cordial m, cardiotónico m
razširitev srca (med) dilatación f del corazón; cardioectasia f
zamaščenost srca (med) degeneración f adiposa del corazón
presaditev srca transplante m de corazón
biti dobrega srca tener buen corazón
ne imeti dobrega srca, biti brez srca no tener corazón, ser cruel, ser insensible
imeti mehko (trdo) srce ser blando (duro) de corazón
imeti srce na pravem mestu tener el corazón en su sitio
imeti srce na jeziku (fig) tener el corazón en la mano, hablar con el corazón en la lengua
imeti nekaj na srcu tener un pesar, tener el deseo de confesar a/c
lahkó mi je pri srcu me siento aliviado
ti ne veš, kako mi je pri srcu tú no sabes mi íntimo sentir, tú no sabes mis sentimientos
jemati, vzeti si kaj k srcu tomar a pechos a/c
to mi gre do srca eso me llega al corazón (ali al alma)
sta eno srce in ena duša fam son uña y carne
srce mu je padlo v hlače (fig) se le cayó el alma a los pies
nositi otroka pod srcem estar encinta
to mu prihaja od srca eso le sale del corazón
pridobiti si srce kake osebe ganarse el corazón de alg
srce mi poskakuje od veselja el corazón me salta de gozo
srce mi je poskočilo (od veselja ipd.) me dió un vuelco el corazón
ne imeti srca za ... no tener valor para..., no atreverse a..., no poder decidirse a (hacer a/c)
srce mi krvavi se me parte el alma
razodeti komu svoje srce abrir (ali declarar) su corazón a alg
roko na srce! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
čvrsto srce prenese vse buen corazón quebranta mala ventura
položiti komu kaj na srce encarecer a alg a/c
to ti polagam na srce eso te lo pongo en el corazón
pritisniti koga na srce estrechar en sus brazos (ali contra su pecho) a alg
kamen se mi je odvalil od srca se me quita un peso de encima
to mu bo strlo srce eso le partirá el alma, eso le desgarrará el corazón
streti (ukrasti) srce kake osebe desgarrar (robar) el corazón de alg
to mi trga srce eso me arranca el corazón, eso me parte (ali quiebra) el corazón
to me zbode v srce eso me atraviesa el corazón

sŕčen de(l) corazón; cardíaco ; (pogumen) valiente, intrépido

srčni napad ataque m cardíaco, ataque al corazón
srčne nadloge, srčne težave afección f cardíaca, trastornos m pl cardíacos
srčna tesnoba (med) opresión f de corazón
srčna žila aorta f
srčna kri sangre f del corazón
srčni krč (med) angina f de pecho
srčna kap ataque m de apoplejía
srčna bolezen enfermedad f del corazón, afección f cardíaca, med cardiopatía f
srčna napaka zaklopke defecto m valvular, lesión f valvular
srčna zaklopka válvula f cardíaca
srčni bolnik, srčno bolan cardíaco (m), enfermo (m) del corazón
srčna mišica miocardio m
vnetje srčne mišice miocarditis f
srčna bol (med) cardiopatía f
srčna vodenica hidropesía f del corazón
srčni ton (med) tono m cardíaco
srčna slabost debilidad f cardíaca
specialist za srčne bolezni cardiólogo m
srčno utripanje palpitaciones f pl, (pospešeno) taquicardia f
srčni šum (med) soplo m cardíaco
srčna insuficienca (med) insuficiencia cardíaca
srčni prekat ventrículo m (del corazón)
srčna napaka defecto m cardíaco
srčno vnetje (med) inflamación f del corazón, carditis f
srčna bridkost (fig) angustia f, congoja f
srčna dobrota bondad f de corazón
srčni fant (karta) sota f de corazones
srčna muka gran tormento m
srčna zadeva asunto m amoroso
srčna želja deseo m ardiente, deseo vehemente

sŕčika (-e) f

1. les. durame

2. (pri solati, zelju) grumolo, cuore

3. nucleo; anima:
srčika problema il nucleo del problema

4. agr. ciliegia tenerina

srčna votlina stalna zveza
anatomija (del telesa) ▸ szívüreg

sŕeča fortuna f ; suerte f ; dicha f ; felicidad f ; (uspeh) éxito m

na srečo, k sreči por fortuna, por suerte, afortunadamente, felizmente
na slepo srečo al azar, a la (buena) ventura; al (buen) tuntún; a lo que salga; a la buena de Dios
otrok sreče favorito m de la suerte; fam niño m de la bola; hombre m afortunado
kolo sreče la rueda de la Fortuna
vojna sreča suerte f de las armas, fortuna de la guerra
na največjo srečo para mayor fortuna
sreča v nesreči suerte en la desgracia, desgracia en suerte
opoteča sreča vicisitudes f pl de la fortuna
sreča je opoteča del bien al mal no hay un canto de real
to je res bila sreča! eso sí que ha sido suerte!; ¡qué suerte!
sreča je, da ... es una suerte que...
sreča mi je naklonjena soy afortunado, soy favorecido por la suerte
ima srečo, da ... tiene la suerte de que...
lahko rečem, da sem imel srečo bien puedo decir que he tenido suerte
ne imeti sreče no tener suerte, fam tener mala pata
on ima vražjo srečo tiene una suerte loca
imeti več sreče kot pameti tener más suerte que letras
imeti srečo v nesreči fam caérsele a alg el pan en la miel
imeti veliko srečo tener mucha suerte
nič ne kali moje sreče nada turba mi felicidad
poskusiti (svojo) srečo probar fortuna, probar suerte
prinašati srečo traer suerte
sreča se mu smehlja la fortuna le sonríe
(svojo) srečo najti hacer fortuna
zanesti se na svojo srečo dejarse al arbitrio de la fortuna
želeti komu veliko sreče desear a alg mucha suerte (ali mucha felicidad)
vsak je svoje sreče kovač cada uno (ali cada cual) es artífice de su fortuna; cada uno es forjador de su suerte

srédi

A) adv.

1. sredi med frammezzo, in mezzo

2. nel mezzo, a metà:
palico sredi prelomiti spezzare la verga a metà

B) srédi prep.

1. nel mezzo di, in mezzo a, fra:
obstal je sredi ceste si fermò in mezzo alla strada
pot se vije sredi njiv il sentiero serpeggia fra i campi

2. a metà, alla metà di:
saditi sredi aprila piantare a metà aprile
sredi noči nel cuor della notte
sredi belega dne in pieno giorno
zmotiti koga sredi dela disturbare qcn. nel mezzo del lavoro

srédi

sredi 30 let entre treinta y cuarenta años, fam treinta y tantos años
sredi 19. stoletja (junija) a mediados del siglo diecinuevo (de junio)
sredi poti en la mitad del camino; a mitad del camino
sredi zime en medio del invierno
sredi dopoldneva a media mañana
proti sredi marca hacia mediados de Marzo

sredíca (-e) f

1. (krušna) mollica (del pane)

2. (notranji, mehkejši del česa) grumolo, cuore, midollo; les. anima (del pannello truciolare, del panforte e sim.);
sredica plodu il midollo del frutto
anat. ledvična sredica sostanza midollare (del rene)
bot. listna sredica tessuto fogliare
fiz. reaktorska sredica nocciolo del reattore

sredína (-e) f

1. metà, mezzo; centro; nucleo:
stopiti na sredino sobe mettersi nel mezzo della stanza
določiti sredino stabilire il centro
žareča sredina zemlje il nucleo incandescente della Terra

2. metà:
sredina tedna metà settimana
prenehati z branjem na sredini romana smettere di leggere a metà del romanzo

3. (v adv. rabi) frammezzo, in mezzo:
ob straneh sta šla oče in mati, otrok pa v sredini il padre e la madre camminavano con il bambino in mezzo

4. pren. ambiente:
vplivi, značilnosti sredine gli influssi, le caratteristiche dell'ambiente

5. polit. centro:
leva sredina il centrosinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. držati se zlate sredine essere moderato, tenere il giusto mezzo
šport. sodnik je pokazal na sredino igrišča l'arbitro mostrò il centrocampo
moštvo je na sredini tabele la squadra è a metà classifica
aritmetična sredina media aritmetica
sredina solate, zelja cuore dell'insalata, del cavolo cappuccio

sredíšče (-a) n

1. centro:
zemljepisno središče Slovenije il centro geografico della Slovenia

2. ekst. centro; cuore; capitale, capoluogo:
stanovati v strogem središču abitare in pieno centro (cittadino)
evropska središča i centri europei
republiško središče la capitale della repubblica
gospodarsko, industrijsko, upravno središče il centro economico, industriale, amministrativo

3. (najpomembnejši del) centro, nucleo, nocciolo:
biti v središču pozornosti essere al centro dell'attenzione
središče vprašanja il nocciolo della questione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. motorično središče il centro motorio
mat. projekcijsko središče centro di proiezione
mat. središče elipse, kroga, krogle il centro dell'ellisse, del cerchio, della sfera
meteor. središče nizkega zračnega pritiska nucleo di bassa pressione

sredíšče centro m

središče tarče blanco m
industrijsko središče centro industrial
živčno središče centro nervioso
kulturno središče centro cultural
prometno središče centro del tráfico, centro de la circulación

središčnica samostalnik
1. matematika (vrednost) ▸ középérték
Učitelji so ta del ocenili s središčnico 3 (najvišja povprečna ocena je 4,1, najnižja pa 2,8). ▸ kontrastivno zanimivo A tanárok ezt a részt 3-as középértékkel osztályozták (a legmagasabb átlagjegy 4,1, a legalacsonyabb 2,8).
Sopomenke: mediana

2. geometrija (črta) ▸ középvonal
Hrbet naj bo vzravnan, breme pa čim bližje središčnici telesa. ▸ Álljon egyenes háttal, a teher pedig legyen minél közelebb a test középvonalához.
Tako dobimo površino, na katero s svinčnikom zarišemo središčnice in drugo. ▸ Így megkapjuk a felületet, amire ceruzával felrajzoljuk a középvonalakat és egyebeket.

3. šah (faza igre) ▸ középjáték
V otvoritvi je brez težav izenačila položaj, v središčnici je osvojila kmeta, v končnici pa je materialno prednost pretopila v celo točko. ▸ A megnyitáskor könnyedén kiegyenlítette az állást, középjátékban levette a gyalogost, a végjátékban pedig az anyagi előnyét egy egész pontra váltotta.

4. (temeljni del) ▸ központi rész
Davčna reforma in dejansko spodbujanje fleksibilnega trga dela predstavljata središčnico želenih gospodarskih reform. ▸ kontrastivno zanimivo Az adóreform és a rugalmas munkaerőpiac hatékony ösztönzése áll a kívánt gazdasági reformok középpontjában.
Šport v obdobju zrelosti je središčnica celotne knjige. ▸ Az érett korban való sportolás képezi a teljes könyv központi részét.

srednj|i [é] (-a, -e) der/die/das mittlere, Mittel-; po velikosti: mittelgroß, po teži/težavnosti: mittelschwer; (povprečen) durchschnittlich, Mittel-, Durchschnitts-; (člen das Mittelglied, del der Mittelteil, das Mittelstück, glas die Mittelstimme, možgani anatomija das Mittelhirn, napadalec šport der Mittelstürmer, obrat der Mittelbetrieb, pas der Mittelstreifen, razred die Mittelklasse, tečaj der Mittelkurs, val elektrika die Mittelwelle, črta die Mittellinie, kamena doba die Mittelsteinzeit, gradbeništvo, arhitektura ladja das Mittelschiff, postaja die Mittelstation, pločevina das Mittelblech, pot der Mittelweg, stopnja die Mittelstufe; čas die Durchschnittszeit, hitrost die Durchschnittsgeschwindigkeit)

srédnji (-a -e) adj.

1. centrale:
srednja vrsta fila centrale

2. medio; mediocre:
srednja postava statura media
srednja letina raccolto mediocre
srednja kakovost blaga qualità mediocre della merce

3. (ki izraža srednjo vrednost istovrstnih količin) medio, di mezzo:
srednja dolžina, globina, teža lunghezza, profondità media, peso medio
izračunati srednjo hitrost calcolare la velocità media

4. šol.
srednja šola scuola media; scuola media superiore; liceo
človek srednjih let uomo di mezza età
voj. srednja artilerija artiglieria di medio calibro
srednja generacija la generazione di mezzo
srednja igra fase centrale della partita
šah. srednja linija linea centrale
srednji kmet contadino medio; šah. pedone centrale
arheol. srednja kamena doba mesolitico
šport. srednja kategorija peso medio
šport. srednji napadalec mediano
šport. tek na srednje proge mezzofondo
šol. srednja ocena media
čeb. srednja stena sata strato di cera (nel favo)
mat. srednja vrednost valore medio
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. srednje uho orecchio medio
lingv. srednji način (pri glagolu) il medio (della forma verbale)
lingv. srednji samoglasnik vocale mediana
lingv. srednji spol genere neutro
srednji tok reke corso medio del fiume
rad. srednji valovi onde medie
hist. srednji vek Medioevo
geol. srednji zemeljski vek mesozoico
agr. srednje oranje aratura a profodità media

stádion (-a) m šport. stadio; arena:
olimpijski, pokriti stadion stadio olimpico, coperto
ledeni stadion palazzo del ghiaccio

stalíšče (-a) n presa di posizione, posizione, atteggiamento, visuale; parere, punto di vista:
presojati kaj s stališča morale giudicare di qcs., valutare qcs. dalla visuale della morale
stati na stališču, da essere del parere, ritenere che
zavzeti stališče do česa prendere posizione su qcs.
Dante ima med tedanjimi pesniki prav posebno stališče tra i poeti del tempo, Dante ha una posizione tutta particolare