Franja

anīsocycla -ōrum, n (gr. ἀνισόκυκλα) „anizokikle“, kolesje, sestoječe iz več kolutov neenakega premera: Vitr.

anīsum (anēsum) -ī, n (gr. ἄνισον) janež (izpos. iz lat.): Cels., Col. — Soobl. anīsus -ī, m le: Th. Prisc.

Anna -ae, f Ana,

1. semit. žensko ime, posebno Belova hči, Didonina sestra: V., O., Sil.

2. Anna (iz annus; po drugih otroška beseda an[n]a = starka, prim. anus) Perenna (-ae) Ana Perena, staroitalska letna ali mesečna boginja; njen praznik (pomladansko slavnost) so obhajali na marčeve ide: O., Macr. Pozneje so jo poistovetili s prejšnjo.

Annaeus 3 Anej(ev), ime rim. rodu: Ci. Posebno znani so:

1. (L.?) Annaeus Seneca (Lucij?) Anej Seneka, retor iz Kordube v betski Hispaniji v času cesarja Tiberija: Q.

2. njegov okrog l.2 po Kr. v Kordubi rojeni sin L. Annaeus Seneca, filozof, pisatelj in pesnik (zlasti tragik), v času Kaligule senator v Rimu, v prvem letu Klavdijevega cesarstva ga je Mesalina zapletla v neko pravdo, zato je moral v izgnanstvo na Korziko, od koder se je po 8 letih smel vrniti v Rim in to po prizadevanju Agripine, ki mu je poverila vzgojo svojega sina Nerona; konz. l. 57 po Kr., l. 65, od cesarja Nerona obsojen na smrt, češ da se je udeležil Pizonove zarote; prerezal si je žile (način usmrtitve mu je bil namreč dan na voljo): Q., T., Suet., Lact.

3. M. Ann. Lūcānus, gl. Lūcānus2. Kot fem. Annaea -ae Aneja: Ci.

anne (iz atne „ali pa“, sinkop. an, gl. to geslo) ali: filius anne quis nepotum V.; tudi v prvem členu: anne putandum est? V.

année [ane] féminin leto, leto dni; letnik; letina

cette année letos
d'année en année od leta do leta
bonne année! srečno novo leto!
année bissextile, scolaire, universitaire, budgétaire, financière prestopno, šolsko, akademsko, budžetno, finančno leto
année civile, d'épreuve, d'exercice, fiscale, solaire, de lumière koledarsko, poskusno, poslovno, fiskalno, sončno, svetlobno leto
toute l'année vse leto
d'une année à l'autre iz leta v leto
en fin d'année konec leta
au commencement de l'année v začetku leta
en quelle année? katerega leta?
en l'année 1960; l'année dernière lani
l'année passée lani; prejšnje, predhodno leto
les revenus d'une année dohodki enega leta
devoir une année de loyer dolgovati enoletno najemnino
être dans sa trentième année biti v tridesetem letu starosti
souhaiter la bonne année à quelqu'un voščiti komu srečno novo leto
il y a bien des années que nous nous sommes vus precéj let je že, kar smo se videli

anno m leto:
anno astronomico astronomsko leto
anno bisestile prestopno leto
anno civile koledarsko leto
anno lunare lunino leto
anno luce svetlobno leto
anno siderale zvezdno leto
anno solare sončno leto
anno accademico študijsko leto
anno santo sveto leto
anno scolastico šolsko leto
l'anno corrente tekoče leto
l'anno nuovo novo leto
l'anno prossimo prihodnje leto
l'anno scorso, passato lansko leto, lani
di anno in anno iz leta v leto
di qui a un anno čez leto dni
Capo d'anno Novo leto
entro l'anno v tem letu
un altr'anno, quest'altr'anno, l'anno che viene prihodnje leto
buon anno! srečno novo leto!
dare il buon anno voščiti srečno novo leto
è iscritto al terzo anno di Medicina vpisan je v tretji letnik medicinske fakultete
anni fa, anni or sono pred leti
un uomo di trent'anni tridesetleten moški
compiere gli anni dopolniti leta
i verdi anni mlada leta
avere molti anni, essere carico d'anni biti zelo star
levarsi, nascondersi gli anni skrivati leta
portare bene gli anni skrivati leta
i poeti degli anni venti pesniki dvajsetih let

annōna -ae, f (annus)

1. letošnji (letni, sedanji) pridelek žita in drugih pridelkov, letina, kolikor je od nje odvisna tržna cena: a. vini, musti, lactis Col.

2. met. žito, sploh živila kot tržno blago, posebno žito, ki so ga na državne stroške kopičili v skladiščih in ga ob draginji oddajali revnim državljanom poceni ali čisto zastonj, žitarstvo: a. cara Ca., Ter., si a. carior fuerit Ci. ko bi prišla draginja, annona pretium nisi in calamitate fructuum non habet Ci., annonae pretium, annonae vilitas Ci., annonae caritas Auct. b. Afr., Plin., difficultas annonae Ci. ali difficultates annonae Suet., provincia annonae fecunda T., annonam praestare Ci., annonae praeesse Ci., praeficere aliquem annonae, praefectus annonae T., cura annonae, annona urbica Suet.; voj. za cesarjev = cibus castrensis zaloga živeža za taboreče vojake: Plin. iun., Veg. idr., tudi obrok = posameznemu vojaku odmerjeni del živeža: Lamp.; met.: tuas... auferri iubebo... annonas Amm. tvoje dohodke.

3. letna cena žita in drugih pridelkov, žitna cena, tržna cena: remissior eius aestimatio fuit quam annona Ci., ex annona salaria vectigal novum statuerunt L. iz letne cene soli, a. vini Iuv., macelli Suet., a. vetus L., media Plin., varia Sen. ph., gravior Suet., annonae varietas ali varietates Ci., L. menjava cene, annonae gravitas T., annona crevit C. cena je poskočila, a. convalescit Suet. cena raste, a. laxat L. cena pada, annonam laxare L. ceno znižati, naspr. annonam excandefacere, incendere Varr. ali flagellare Plin.; pren. cena, vrednost: qui probi homines essent, esset his annona vilior Pl., vilis amicorum annona H. poceni si pridobiš prijatelje.

4. visoka žitna ali tržna cena, draginja, pomanjkanje žita, sila: hāc annonā Pl., Sicilia annonae solacium Ci. ali Campanus ager et Leontinus annonae perfugia Ci. ali (Sicilia) fidissimum annonae subsidium L. ob draginji, compressa a., annonā premente L., annonam queri L., annonam levare Ci., L., gravis annona urebat populum Vell., acri annona fatigari T.

annuaire [anɥɛr] masculin letnik, letni pregled; seznam

annuaire téléphonique, des téléphones (letni) telefonski imenik
relever des adresses dans l'Annuaire téléphonique vzeti, dobiti naslove iz telefonskega imenika
annuaire du commerce trgovinski (letni) adresar

anonimnost samostalnik
1. (odsotnost identitete) ▸ anonimitás, névtelenségNovinarji morajo spoštovati zasebnost in anonimnost žrtve in storilca. ▸ Az újságírók kötelesek tiszteletben tartani mind az áldozat, mind pedig az elkövető személyi integritását és anonimitását.

2. (neuveljavljenost) ▸ anonimitás, névtelenségNovopečeni republikanec se je iz politične anonimnosti prebil ob bok priljubljenemu demokratskemu politiku. ▸ Az újdonsült republikánus a politikai névtelenségből a közkedvelt demokrata politikus mellé küzdötte fel magát.

3. (neopaznost; pustost) ▸ hétköznapiság
S preprostimi materiali sta želela doseči primerno zadržanost in anonimnost objekta. ▸ Az egyszerű anyagokkal kívánták elérni a létesítmény kellő visszafogottságát és hétköznapiságát.

ânonner [anɔne] verbe intransitif, verbe transitif jecljati; monotono, s težavo, počasi brati

ânonner sa leçon (iz)jecljati svojo lekcijo

anquīna -ae, f (gr. ἀγκοίνη) kovinski obroč ali zanka iz vrvja na jamboru, kamor se priveže jadrnica: Luc. ap. Non., Cinna ap. Isid.

Anschauung, die, (-, -en)

1. nazor, gledanje, naziranje, Philosophie zor, nazor; eine andere Anschauung haben über biti drugega mnenja, drugače gledati na; aus eigener Anschauung (kennen) iz lastne izkušnje; zur Anschauung bringen predočiti

antagonist samostalnik
1. uprizoritvene umetnosti, književnost (o liku) ▸ szereplő, antagonistaZnamenje pametnega scenarija se mi zdi, da je Sheridan tridimenzionalen lik, kar filmski antagonisti pogosto niso. ▸ Szerintem a forgatókönyv színvonalát mutatja, hogy Sheridan háromdimenziós szereplő, ami az antagonistákra ritkán jellemző.

2. (nasprotnik; nasprotujoč dejavnik) ▸ antagonista, ellenfél, ellenlábas
Ko listamo časopise iz tistih časov, se zdi, da sta bila glavna antagonista Kučan in Janša. ▸ Az akkori újságokat lapozva úgy tűnik, hogy a fő ellenlábasok Kučan és Janša voltak.
Glavni antagonist spora je italijanski testeninski mogotec Guido Barilla, sicer predsednik in solastnik istoimenskega podjetja. ▸ A fő ellenfél a vitában Guido Barilla olasz tésztamágnás, az azonos nevű cég elnöke és társtulajdonosa.
V mnogih argumentacijah je bila tehnologija predstavljena kot antagonist, ki spreminja strukturo človeštva. ▸ Számos érv szerint a technológiát az emberiség szerkezetét megváltoztató ellenfél.
Leta 1985 so se Združenim državam tresle hlače le pred enim pravim antagonistom – Rusijo. ▸ 1985-ben az Egyesült Államok csak egy igazi ellenféltől rettegett – Oroszországtól.

3. biokemija (o snovi) ▸ antagonistaMaščobe so antagonist insulinu. ▸ A zsírok inzulin-antagonisták.

4. (o mišici) ▸ antagonista izom

antepīlānus -ī, m (ante in pīlānus iz pīlum)

1. v pl. antepīlānī voj.
a) „pred kopjaši stoječi“ = prvi bojni vrsti rim. pehote v trojni bojni vrsti (acies triplex) = hastati et principes, stoječi pred triarij(c)i (triarii), oboroženimi z metalnim kopjem (pīlum): principes hos (hastatos) sequebantur; hoc agmen antepilanos appellabant L.
b) = antesīgnānī (gl. to geslo): Amm.

2. v sg. pren. prvoborec v sramotnih dejanjih: Amm.

antepōnō -ere -posuī -positum

1. predpostaviti (predpostavljati) kaj v užitek: bonum anteponam prandium pransoribus Pl.; iz metričnih razlogov se ante zapostavlja: aut positum ante pullum sustulit esuriens H. (antĕpŏsĭtum ne gre v verz), libatum agricolae ponitur ante deo Tib.

2. postaviti pred kaj, predstaviti (predstavljati): Q., equitum locos sedilibus plebis anteposuit T., anteposita propugnacula T., non antepositis vigiliis T. ne da bi postavili nočne straže.

3. pren. višje postaviti, bolj ceniti, prednost da(ja)ti komu, čemu pred kom, čim: amicitiam omnibus rebus humanis Ci., mors servituti anteponenda Ci., res gestas animi virtutibus a. N., cui... sic fuit deditus, ut adulescens tristem... senem omnibus aequalibus suis in familiaritate anteposuerit N., a. privignum filio T.; z abl. comparationis = bolj ljubiti kakor...: nocte istā nihil antepono Ap. Ločeno (da se beseda ante bolj poudari): mala bonis ponit ante Ci.

anterūmenos -ē -on (iz ἀντί in αἴρω) nasproten: zona Prob.

antēstor -ārī -ātus sum (ali iz an [= ἀνά] in tēstor ali nam. antetēstor) za pričo poklicati. Proti obdolžencu, ki v tretje ni prišel k sodni obravnavi, se je postopalo kontumacijsko; vendar je imel tožnik pravico povleči ga naravnost k pretorju, a je moral prej dobiti koga za pričo, da je bil svojega nasprotnika redno pozval pred sodnika. Tožnik je nagovoril naprošeno pričo z besedami: „licet (te) antestari?“ Če je naprošenec privolil, je pomolil svoje uho, ki ga je tožnik trikrat pocuknil, da bi priči stvar bolj živo zabičal, rekoč: „memento, quod tu mihi in illa causa testis eris“ ali samo „memento“: Pl., H., Plin., Tab. XII ap. Porph. (s star. imp. antestamino); v pass. pomenu: Aelius ap. Prisc. Pren.: te, Magne, antestaretur Ci.

anthēra -ae, f (iz ἀνϑηρός cvetoč) cvetno zdravilo: Plin.

anthracinus 3 (gr. ἀνϑράκινος iz ἄνϑραξ oglje) črn kakor oglje; subst. anthracina -ōrum, n črna obleka: Varr. ap. Non.